Filmske grozljivke, posnete za malo denarja, lahko s kompetentno ekipo izpostavijo tisto, kar visokoproračunski izdelki velikih studiev pogosto zanemarijo; dobro in zanimivo zgodbo, všečne like ter vzdušno atmosfero, ki je za žanr grozljivk še kako pomembna. Vse to (in še več) v sebi združuje mračni folk triler The Village in the Woods, po besedah režiserja Raina McCormacka svojevrstni poklon grozljivkam iz “zlatega obdobja” 70. let kot sta The Wicker Man in The Exorcist. Ta oznaka ne bi mogla biti bližje resnici, saj nas film s svojo mračno estetiko, počasnim razpletanjem zgodbe in teatralno (vendar ne nadležno) igro močno spominja na omenjene klasike, četudi jih razumljivo nikoli ne doseže oz. preseže. The Village in the Woods, zgodba o mladem paru, ki zaide v skrivnostno in v meglo zavito podeželsko vasico in postane tarča njenih čudaških prebivalcev, je učinkovita s svojo preprostostjo, nepretenciozno držo in zavedanjem, da ne odkriva tople vode. Seveda pa v prvi vrsti zbudi pozornost z odlično atmosfero, ki jo uspe doseči z vrhunsko fotografijo zamegljenega gozda in starih hiš, uporabo izredno minimalistične glasbene podlage in zatekanja k praktičnim učinkom. Rezultat tega je prepričljiva starošolska strašljivka, ki dokaže, da je včasih “manj” bistveno “več”.

Sočasno z drugim delom trilogije Ginger Snaps z naslovom Unleashed je nastajalo tudi sklepno poglavje, generično poimenovano The Beginning in kot je moč pričakovati, se tretji film vrača v preteklost. Natančneje v leto 1815,  ko sestri Brigette in Ginger potujeta skozi hladno kanadsko divjino in v navidez zapuščenem indijanskem taboru naletita na starejšo žensko, ki jima nakloni strašljivo prerokbo o prekletstvu, ki visi nad njima. Po spletu okoliščin se sestri zatečeta v odročno trgovsko postojanko, kjer njeni prebivalci trpijo za hudo lakoto in serijo skrivnostnih smrti, za katerimi naj bi stale pošasti iz bližnjih gozdov. Po dveh odličnih poglavjih v franšizi, zaključek Ginger Snaps Back: The Beginning predstavlja rahel korak nazaj in to zaradi dveh razlogov; z vidika obrazložitve ozadja mitologije o volkodlakih in starodavnih prekletstvih ne predstavi ničesar novega, hkrati pa motiva omenjenih pošasti ne uporabi v namene raziskovanja širših družbenih problematik kot sta pred tem bila čustveno stanje deklet ob prvi menstruaciji ter boj z odvisnostjo od mamil. Nasploh bi rekli, da je sklepni del trilogije precej konvencionalna grozljivka, ki služi bolj kot dodatek k glavni jedi kot pa sladica. To pa ne pomeni, da imamo opravka s slabim filmom. Ravno nasprotno; The Beginning je še vedno izredno napet, atmosferičen, krvav in brutalen film, ki ga pokonci držita še vedno odlični glavni igralki Katherine Isabelle in Emily Perkins. Nenazadnje pa je na neprimerno višji ravni kot večina generičnih, pozabljivih in dolgočasnih hollywoodskih strašljivk, saj gledalca navkljub napakam popelje skozi temačno potovanje, ki v snegu pušča krvave sledi. Z vidika sklepnega poglavja trilogije Ginger Snaps je film manjše razočaranje, a kot samostojna grozljivka o volkodlakih svoje delo opravi z odliko.