From Black (2023)

Rating: 6 out of 10.

Motiv, ki se pogosto pojavlja v filmskih grozljivkah, je prebolevanje in kako ima napačen način soočanja z izgubo bližnjega katastrofalne posledice za posameznika. Nadnaravna psihološka grozljivka From Black nekoliko preveč predvidljivo sledi tej formuli in postreže z ne ravno izvirnim zapletom; ozdravljena narkomanka, ki se krivi za skrivnostno izginotje njenega sina, skuša tega pripeljati nazaj v svoje življenje s pomočjo bizarnega rituala, ki pa prebudi zloveščo nadnaravno silo. Pri pričujočem filmu je najbolj zanimivo, da se v prvi polovici ne odvija kot grozljivka, ampak prej kot temačna psihološka drama o človeku, ki se skuša odkupiti za pretekle grehe in preboleti izgubo nekoga, ki se najverjetneje ne bo nikoli več vrnil in s tega vidika je film precej uspešen, še posebej po zaslugi odlične predstave glavne igralke Anne Camp, ki predvidljivi zgodbi doda nekaj prepričljivega čustvenega naboje, ne smemo pa zanemariti tudi vzdušne moreče atmosfere in elementov fascinantnega misterija. Film izgubi nekaj moči v drugi polovici, ko v celoti zatava v vode nadnaravnega in to celo do te mere, da se zdi, kot da bi gledali popolnoma drugačno zgodbo. To sicer ne uniči filma, saj ga tudi v teh trenutkih še vedno spremljajo že omenjena temačna atmosfera, zadovoljiva mera suspenza in prepričljive igralske predstave. Škoda le, da glavni aduti filma ne uspejo docela ubežati splošni predvidljivosti in generičnosti materiala. From Black je tako zadovoljiva grozljivka, ki pa najverjetneje ne bo pustila trajnejšega vtisa.

Malum (2023)

Rating: 7 out of 10.

Malum (latinski izraz za zlo) je predelava psihološke grozljivke The Last Shift režiserja in scenarista Anthonyja DiBlasija iz leta 2014, ki je postala underground uspešnica ter skoraj kultna roba za oboževalce žanra. O razlogih, ki so Diblasija pripeljali do odločitve, da po skoraj desetletju posname novo različico lastnega filma, bi se dalo razpravljati, toda to je debata za kakšno drugo priložnost. Okostje obeh filmov ostaja enako; v obeh spremljamo mlado policistko Jessico, ki sprejme navidez preprosto nalogo nočnega čuvaja stare stavbe nekdanje policijske postaje tik preden bo ta za vedno demolirana. Tekom noči se na postaji začnejo odvijati nenavadni dogodki, ki so sumljivo povezani s tragičnimi dogodki izpred nekaj let, ko so člani skrivnostnega kulta v celicah izvedli skupinski samomor, iz nepojasnjenih razlogov pa je med žrtvami bil tudi Jessicin oče, sicer spoštovan policist. Malum bi na najbolj preprost način opisali kot razširjeno različico izvorne zgodbe, saj se osredotoča na usodne povezave med življenjem glavne junakinje in skrivnostnim kultom, DiBlasi pa v stilu Kubrickove klasike The Shining pusti gledalca, da sam odkrije ločnico med resničnostjo in fantazijo. Pot do reševanja uganke pa je zaznamovana z uporabo diabolične simbolike, prepričljivega temačnega vzdušja, presenetljivo efektnih prizorov strašenja (film se sicer zelo zanaša na t.i. jump-scare momente, ki pa niso ceneni) in za nizek proračun precej impresivnih posebnih učinkov. A tisto, kar Malum poganja naprej tudi v najšibkejših momentih, je zavzeta igra Jessice Sule v glavni vlogi, ki film brez težav nosi na lastnih plečih in gledalca prepriča z izvrstnim prototipom dandanes zelo zaželjenega lika močne ženske. Za konec velja še pohvaliti režiserjevo odločitev, da z vidika zgodbe pušča ogromno prostora za gledalčeve interpretacije, kar film naredi še bolj užiten. Malum verjetno nima kakšnega pomembnejšega razloga za lasten obstoj, vendar je še vedno prekleto dobra grozljivka.