Do začetka 90. let minulega stoletja se je Martin Scorsese že dodobra uveljavil kot eden najbolj kreativnih in provokativnih filmskih umov v Hollywoodu, vendar pa ni nihče slutil, da so vsi njegovi filmi do tega trenutka služili kot generalka k projektu, ki ga je za vedno naredil legendarnega in je hkrati tudi spremenil pravil žanra gangstserskega filma. Goodfellas predstavlja resnično zgodbo mafijca Henryja Hilla, ki je že od malih nog sanjal o dnevu, ko bo postal gangster, se do svojega dvajsetega leta povzpel na najvišja mesta v mafijski družini, nato pa so ga splet nesrečnih okoliščin, slabe odločitve in soočanje z dejstvom, da življenje kriminalca s seboj prinaša tudi krvavi davek, prisilile, da je postal ovaduh in vržen v del programa za zaščito prič. Ob izidu so Goodfellas primerjali z legendarno epopejo The Godfather, ki sta v osnovi oba gangsterska filma, vendar z drugačnim pristopom do obravnavane tematike; medtem ko je Coppola skušal naslikati bolj sočuten in prizemljen portret sveta organiziranega kriminala, je Scorsese bistveno brutalen in umazano realističen; biti gangster ti tako prinaša veliko ugodnosti (spoštovanje, ugled, denar), vendar pa te hkrati obremeni z nasiljem, paranojo, pohlepom in nenehnim strahom za lastno življenje. Scorsese ta svet razgali z izredno natančnostjo, avtentičnostjo in zagnanostjo, na pomoč pa mu priskoči tudi fenomenalen igralski ansambel (Ray Liotta, Robert De Niro, Joe Pesci), vrhunska montaža, inovativna uporaba kamere, barviti izbor galsbe ter odličen tempo, ob katerem dve uri in pol mineta, kot bi mignili. Goodfellas je tiste vrste film, po katerem bi Scorsese lahko brez kančka slabe vesti zaključil svojo režijsko kariero.
