Posebne kategorije | RAZGLEDANO

Kot je znano, je David Lynch za film Twin Peaks: Fire Walk With Me posnel za skoraj štiri ure materiala, vendar je tega bil prisiljen porezati skoraj za polovico, da je zadostil primerni dolžini celovečerca. The Missing Pieces je dolgo pričakovani 90 – minutni kolaž vseh scen, ki so bile izločene iz izvorne različice filma in za goreče oboževalce Twin Peaksa predstavlja skorajda nujen ogled. Ob tem pa se poraja vprašanje, če dodane scene pripomorejo k izboljšanju že tako odličnega filma ali pa gre zgolj za prikupna mašila, ki na razvoj zgodbe ne vplivajo preveč. Odgovor je nekje vmes; nekaj scen je namenjenih zgolj vzpostavljanju sproščenega vzdušja v sicer mračnem filmu (Norma in Ed med romantičnim zmenkom v avtomobilu, družina Palmer med učenjem osnov norveškega jezika, flirtanje agenta Cooperja z nevidno tajnico Diane), na voljo pa je tudi nekaj prizorov, ki nekoliko bolje obrazložijo bolj zmedene trenutke filme (še posebej sila nerazumljiv vstop Davida Bowieja) in ponudijo globji vpogled v mitologijo Črne Lože in njenih prebivalcev. Za oboževalce nepogrešljiv in simpatičen dodatek h kultnemu filmu.

Andy Kaufman (1949 – 1984) je bil avantgardni komik, ki se ni želel identificirati zgolj kot nekdo, ki na odru pripoveduje šale. Bil je človek, ki si je upal rušiti tradicionalna pravila zabave in skušal karseda prepričljivo zabavati kot tudi provocirati občinstvo. Kaufman se je resda ljudem najbolj prikupil kot mehanik Latka v sitcomu Taxi, vendar pa je ta vloga predstavljal zgolj majhen del njegove bogate in razburkane kariere; na odru se je posluževal bizarnih metod provociranja občinstva kot npr. večurno branje literarne klasike The Great Gatsby, izvabljanje smeha s popolno tišino, rokoborba z ženskami ter sesuvanje televizijske zabave z obešnjaškim alter-egom pevca Tonyja Cliftona. Z drugimi besedami; Kaufman ni bil zgolj zabavljač in provokator, ampak tudi kot nekdo, ki tekom kariere ni več razlikoval med zasebnim in odrskim življenjem in to do te mere, da se tudi po vseh teh letih ljudje sprašujejo, če je Kaufman leta 84 resnično umrl za pljučnim rakom ali pa gre zgolj za eno od njegovih potegavščin. In slednje – to nagnjenje k potegavščinam, ki pogosto presegajo mero zdravega okusa – predstavlja osrednji motiv biografije Man on the Moon, kjer Kaufmana odigra Jim Carrey v svoji življenjski vlogi; njegova osupljiva metodološka igra je prava poslastica za gledalca, saj se Carrey (kar je bilo tudi dokumentirano) popolnoma izgubi v Kaufmanovi personi in tako predstavlja že kar strašljivo “reinkarnacijo” legendarnega komika. In njegova igra je tista, ki film režiserja Miloša Formana poganja skozi sicer dokaj predvidljive in formulaične elemente vsakega biografskega filma; Man on the Moon je namreč precej standardna biografija, ki kronološko niza dogodke iz Kaufmanove kariere (njegovo otroštvo je npr. docela spregledano), o njih pa gledalec ve že dovolj, zatorej je težko reči, da Formanov film predstavi kaj bistveno novega in prelomnega. Z vidika biografije je film povprečen, toda kot monument Kaufmanovi fantomski personi in njegovemu dojemanju šovbiznisa je pa ravno nasprotno presežek; Man on the Moon služi bolj kot zanimiv vpogled v filozofijo Kaufmanovih nastopov in s tega vidika je zabaven in spioštljiv spomenik legendarnemu komiku.