Izraelsko-palestinski spor, ki se sicer vleče že več desetletij, aktualen pa je postal šele, ko je začel zanimati zahodne mainstream medije, je vse bolj prisoten tudi v žanru dokumentarnih filmov, kjer se pogosto porajajo vprašanja o njihovi enostranskosti in propagandni naravi, ki zagovarja eno pozicijo, drugo pa demonizira. S tem izzivom se samozavestno sooči tudi z oskarjem nagrajeni dokumentare No Other Land, ki spor predstav skozi zgodbo, ki je bila s strani medijev več let povsem spregledana in zamolčana; spremljamo prebivalce skupine vasi Masafer Jatta na Zahodnem bregu, ki med letoma 2018 in 2023 skušajo preprečiti prisilno izselitev s strani izraelske vojske, ki želi na tem območju postaviti vojaško vadišče. Vezno tkivo zgodbe predstavljata izraelski novinar Juval Abraham, ki je odkrito kritičen do dejanj lastne države in palestinski aktivist Basel Adra, ki je sicer študiral pravo, vendar zaradi svojega palestinskega porekla ni zmožen dobiti službe. Dvojica se “oboroži” s kamerami in beleži strašljivo dogajanje v vaseh, kjer vojska z bagri nenapovedno ruši domove številnih družin, pri tem pa je tudi pripravljena streljati na civilno prebivalstvo. No Other Land je sicer film, ki se ne poglablja v ozadje političnega spora med državama in zavzame pro-palestinsko držo, vendar s pravim razlogom; šokantne podobe nasilja in poniževanja, ki jih palestinsko ljudstvo prenaša s strani izraelske vojske in kolonialcev (ti ob pomoči vojakov tudi redno izvajajo nasilje nad vaščani), so preveč zgovorne in neposredne, da bi se gledalec lahko lahkotno strinjal z “upravičenostjo” (če ta sploh obstaja) terorja, ki ga izvaja vojska. Opravka imamo z močnim političnim dokumentarcem, ki pa vseeno ne daje vtisa propagande, ampak zgolj izdelka, ki želi spraviti v svet zgodbo, o kateri večina zahodnega sveta najverjetneje sploh nima pojma. No Other Land je pretresljiv, ganljiv in poglobljen dokumentarec, ki dokaže, da je kamera še vedno najmočnejše orožje na svetu.
