Roma je ambiciozni projekt priznanega mehiškega filmarja Alfonsa Cuaróna, ki je pred leti impresioniral z vizualno in tehnično izpopolnjenim ZF spektaklom Gravity, tokrat pa se predstavi v bolj prizemljeni in intimni luči. Film, katerega navdih je Cuarón iz lastnih izkušenj odraščanja v Mexico Cityju v začetku 70. let prejšnega stoletja, beleži življenje družine srednjega družbenega razreda in predvsem njene služkinje Cleo, ki ima navidez vse; dobro službo, ljubeče delodajalce in fanta, ki do nje čuti globoko naklonjenost. A vse se spremeni, ko Cleo nehote zanosi in jo fant zapusti, v istem času pa Mehiko začnejo pretresati notranji politični nemiri. Roma je film, katerega odlikujejo počasen tempo, umetniško zastavljeni kadri, ki večkrat dajejo vtis ogromnih naturalističnih slik ter distanciranje od hollywoodskega dramatiziranja in sentimentalnosti. Cuarón z mojstrsko režijo in močnim scenarijem uspe ohraniti ravnovesje med socialnim realizmom, ki se oklepa okvirne zgodbe ter poetičnostjo, s katero uspe še iz tako neprijetnih prizorov izluščiti preprosto, vendar toliko bolj ganljivo lepoto. Resda je zgodba dokaj preprosta in cilja na že večkrat izpostavljeno sporočilo o tem, da je družina najpomembnejša, vendar pa so liki tako pristno človeški in topli, da se jim je nemogoče upreti. Nenazadnje pa je Roma film, ki gledalcu pusti dihati, saj je vsak kader zastavljen tako, da je iz njega moč posrkati še najbolj “nepomembno” podrobnost in si ob tem spočiti tako oči kot tudi dušo. Preprosteje povedano; Roma je filmska umetnina v pravem pomenu besede.
