Poznamo več oblik humorja in tako kot smo si ljudje različni, se vsi ne smejimo istim šalam in nekaj, kar je nekomu zabavno in nagajivo, dojemamo kot neokusno in zlobno. Takšne dileme se bodo pojavljale mnogim ob ogledu črne komedije God Bless America, v katerem spremljamo morilski “pravičniški” pohod razočaranega moškega srednjih let ter jezikave najstnice, ki se s skupnimi močmi odločita napovedati vojno poneumljanju družbe s strani retardiranih resničnostnih šovov, primitivnih političnih veljakov ter posameznikov, ki zganjajo traparije iz čiste zlobe. Gre za ostro, vse prej kot politično korektno, nesramno, bizarno in odštekano satiro, kjer sta humor in morbidnost v tako tesnem objemu, da ju je nemogoče ločiti. Film ne skopari z nizkimi udarci in zbada tja, kamor si mnogi vsebinsko podobni izdelki ne upajo pogledati. God Bless America je film, ki ima vse “potenciale” za neokusno komedijo, vendar se temu uspe izogniti z odlično igralsko zasedbo (še posebej sijoča je Tara Lynne Barr kot najstnica z apetitom po nasilju), dinamičnim dogajanjem ter močnim družbenim komentarjem na račun cenenosti zabavne industrije in njenega vpliva na retardirano javnost. Če vam oster humor in “tarantinovsko” neobčutljivo nasilje nista blizu, potem God Bless America ni film za vas.

Romantična drama Porcupline Lake, ki spregovori o rojstvu prijateljstva med dvema najstnicama v roku enega vročega poletja, spada v kategorijo t.i. “luštkanih” filmov. Gre za nepretenciozne in sproščene filme, ki ne nameravajo gledalcu spremeniti pogled na svet in ga vzpodbuditi k globokemu razmisleku o kompleksnih družbenih tematikah, ampak zgolj predstaviti preprosto zgodbo o prijateljstvu v času odraščanja. Režiserka in scenaristka Ingrid Veninger se na liričen način približa glavnima junakinjama Bea in Kate in njunim hrepenenjem, nagajivostim in strahovom, ki spremljajo vsako najstnico, še posebej, če se ta komaj začenja spoznavati s spolnostjo, prvo menstruacijo itd. Kljub poetičnemu vzdušju pa film nikoli ne zbeži (preveč) v oblake in načenja mnoge aktualne teme kot so ločitve staršev, depresija in revščina med mladimi ter spoznavanje dejstva, da je svet lahko enako krut kot tudi čudovit. Rezultat tega je gledljiv, očarljiv, čustven in mestom zabaven film, ki pa bi si zaslužil nekoliko več globine, saj se mnogih zanimivih tematik dotakne zgolj mimogrede in ob koncu daje vtis nedokončanosti in neizrečenosti.  Porcupine Tree je kljub napakam dovolj privlačen in lep, da mu odpustimo tudi kakšen spodrsljaj.

Ocena -4