Ameriška igralka indijanskih korenin Lily Gladstone je po lanskoletnem čudovitem nastopu v epski drami Killers of the Flower Moon upravičeno postala ena od vzhajajočih zvezd čezlužniškega filma, ki je svojo prezenco izkoristila tudi za izdatno promocijo pogosto nerazumljene in z vidika širše javnosti slabo poznane kulture ameriških staroselcev. Še en kanček v ta mozaik kulturne raznolikosti predstavlja ganljiva družinska drama Fancy Dance režiserke in scenaristke Erice Tremblay, ki se je doslej pilila v vodah dokumentarnega filma, tokrat pa se prvič predstavlja z igranim celovečercem, ki je nastal z izdatno podporo zveze indijanskega plemena Cherokee. Gladstonova tokrat odigra Jax, ki po nenadnem izginotju svoje sestre postane začasna skrbnica nečakinje Roxi, s katero se pripravljata na udeležbo na letnem srečanju indijanskih plemen, imenovanem powwow. A ker je Jax nekdanja arestantka, ji socialna služba zagrozi z odvzetjem skrbništva nad Roxi, kar pa dvojice ne ustavi pred tem, da skupaj pobegne in skuša najti Roxijino mamo. Motiv sestrinega izginotja sicer igra dokaj pomembno vlogo, vendar pa Tremblayjeva film zastavi kot umirjeno in melanholično zgodbo o zapletenih družinskih vezeh, iskanju identitete (slednje je razvidno še posebej pri Roxi, ki je venomer razklana med belsko kulturo in kulturo staroselcev) ter kakopak ljubezni, katere moč lahko prenese marsikatero življenjsko oviro. Takšnih filmov je dandanes veliko in drži, da Tremblayjeva znotraj žanra ne odkriva tople vode, a navkljub temu je Fancy Dance na vseh nivojih odlično odigran, iskren, nesentimentalen in pristno emocionalen film, ki se resda osredotoča na avtentičen prikaz indijanske kulture, vendar pa hkrati seže tudi izven nje in vsakemu gledalcu predstavi univerzalno zgodbo, s katero se lahko brez težav identificira. Srčika filma sta kakopak zavzeti igralski predstavi Gladstonove in Isabel DeRoy- Olson kot Roxi, katerih kemija je enostavno neprekosljiva. Fancy Dance je impresivni prvenec režiserke, za katero upamo, da bo v prihodnje še bolj pogumna.

Življenje je včasih zapleteno tudi brez dramatičnih dogodkov, ki posameznika stresejo do kosti in v takšnem duhu mine romantična komična drama Am I Ok?, sicer celovečerni prvenec režiserke Tig Novaro. Film, ki je premiero doživel leta 2022 na Sundance festivalu, šele dve leti kasneje pa je postal tudi širše dostopen, spremlja najboljši prijateljici Lucy (Dakota Johnson) in Jane (Sonoya Mizuno), ki sta zaposleni kot receptorki v zdravilišču in si delita marsikatero skrivnosti, le ene ne; Lucy, ki je že vrsto let samska in za razliko od Jane ne najde srečo v ljubezni, neke pijanske noči prizna Jane, da je nekoč poljubila dekle in da je morebiti lezbijka. S tem naključnim priznanjem se prijateljici odpravita na pot zmedenega samoodkrivanja, vse skupaj pa še dodatno pretrese novica, da se mora Jane v okviru službenega napredovanja s partnerjem preseliti v London. Am I Ok? je podobno kot glavna junakinja Lucy prikupno ekscentričen film, ki spominja na zlato obdobje nevrotičnih komedij Woodyja Allena; Johnsonova v eni od svojih najboljših vlog prikupno ujame strah in negotovost milenijcev v zgodnjih 30. letih, ko njihovo odraščanje obtiči med realnostjo družbenih omrežij in pogovori o megleni prihodnosti. Novarova tematike izgubljenosti v času, samoodkrivanja in sprejemanja lastne drugačnosti prikaže na topel in očarljiv način, z obilico vsakdanjega humorja in pikrih dialogov, dogajanje pa teče mimo gledalca kot mirna reka. In ravno v tem nekonfliktnem in toplem pristopu se hkrati skriva največji problem pričujočega filma; Am I Ok? nima dovolj močnega zapleta, da bi ves čas ohranjal gledalčevo pozornost, nekateri najpomembnejši deli zgodbe pa so prikazani precej neizrazito, kar je verjetno režiserkin namen, toda filmu navkljub temu ne bi škodilo nekaj več dramatičnosti, saj se dotika pomembnih tematik, ki običajno gledalca ob nastopu odjavne špice pripeljejo do čustvene katarze. Tega tokrat ni na spregled; ko se film konča, gledalcu vsekakor ni žal, da ga je videl, toda hkrati ne bo imel veliko razlogov, da bi se še kdaj k njemu vrnil. Am I Ok? je naslovu primer “okej” film. Film, ki je enako močno očarljiv kot tudi pozabljiv.