Kubrickova strašljiva mojstrovina The Shining je za hotele storila tisto, kar je uspel Spielberg s klasiko Jaws za morje; oba filma sta potenciale svoje lokacije izkoristila do popolnosti in po ogledu so se naši pogledi na hotelske sobe in morske valove vsaj delno spremenili. Zato ne preseneča ugotovitev, da vsak film, postavljen v notranjost hotela, nemudoma potegne vzporednice z že omenjeno Kubrickovo klasiko. To se zgodi tudi v primeru ameriško-iranske koprodukcije The Night, sicer režijskega prvenca Kourosha Aharija; mlad iranski par s svojo dojenčico, ki živijo v Los Angelesu, se po večernem druženju s prijatelji odpravijo proti domu, vendar nekje na pol poti avtomobilu zmanjka bencina, zato je trojica prisiljena preživeti noč v skrivnostnem hotelu Normandie, kjer pa se kmalu izkaže, da nanje preži nadnaravna nevarnost, zaradi katere bo ogrožen predvsem odnos med parom, ki v sebi hrani mnoge skrivnosti iz temačne preteklosti. Da so paranormalni elementi zgolj podlaga, na kateri se začne tekom strašljive noči razgaljati skrhan odnos med glavnima junakoma, je pričakovano in nasploh bi trdili, da The Night večino svojih idej dolguje ravno omenjeni Kubrickovi mojstrovini; znova imamo opravka s strašljivimi duhovi otrok, ki se podijo po hodniku, trupli v kadi, nenavadnimi zvoki, sicer sofisticiranimi nenadnimi skoki v kader in počasnim morečim tempom, ki v drugi polovici eksplodira v vse bolj otipljivo grozo itd. To pa seveda ne pomeni, da je pričujoči film slab. Daleč od tega; Ahari z mojstrskim obvladovanjem temačne atmosfere in uspešnim izogibanjem žanrskim klišejem uspe pri gledalcu nemudoma pritegniti pozornost, še bolj pa zaradi tega, ker v filmu nastopa zgolj peščica likov in je tako večino fokusa na glavnih junakih, ki sta sicer daleč od popolnih oseb, vendar pa sta hkrati dovolj simpatična in psiholško raziskana, da nam zanju ni vseeno. Povrhu tega pa je The Night na trenutke izredno strašljiv in napet film, ob katerem gledalec zlahka pozabi na nekatere nelogičnosti ter nepojasnjene dele zgodbe. A veliko filmov je apriori obsojeno na nakatere zmedene momente, kar pa v primeru The Night ni niti najmanj moteče; gre za strašljiv, napet, tesnoben in odlično odigran film, zaradi katerega je treba biti v prihodnje zelo pozoren na Aharijeve nove režijske dosežke.

Da se mnogi filmi soočajo s težavno produkcijo, ni nič novega, toda običajno se tovrstne ovire odpravijo v nekaj mesecih ali pa v največ letu ali dveh. A v primeru nadnaravnega trilerja Sator je zadeva nekoliko bolj zapletena; gre namreč za življenjski projekt Jordana Grahama, ki je nastajal dolgih sedem projekt in je skorajda projekt enega samega človeka, saj Graham filma ni zgolj režiral in spisal, ampak je hkrati prevzel funkcijo kamermana, glasbenega komponista (ambientalno glasbo za film je ustvaril z zvoki loncev, ponev, vojakov in bas kitare, igrane z violinskim lokom), montažerja in celo scenografa, saj je v celoti zgradil kočo, kjer se odvije večina dogajanja. Film hkrati temelji na osebnih izpovedih svoje babice (ta v filmu igra samo sebe), ki je bila leta 1968 sprejeta v psihiatrično bolnišnico zaradi njenih globokih prepričanj, da lahko v mislih komunicirala z nadnaravnim bitjem, imenovanim Sator. Film okoli tega splete zgodbo o družini, ki živi v gozdovih v popolni izolaciji, medtem ko je opazovana s strani Satorja, kar postopoma prinese močan razdor med njene člane. Sator je film, ki ga je hkrati moč priporočati kot tudi odsvetovati; gre za specifičen film, ki se bolj kot na akcijo in hiter tempo zanaša na vzpostavljanje skrivnostne temačne atmosfere in izraziti filmski minimalizem, kjer je ogromno dogajanja prepuščenega gledalčevi domišljiji. Nekatere bo ta pristop kakopak dolgočasil, spet druge pa navdušil, toda ostaja dejstvo, da je Sator impresivna filmska umetnina, ki zna gledalca vznemiriti s sila neprijetnim vzdušjem in subtilnimi prizori strašenja, zgodba pa še bolj pridobi na vzdušnosti, če upoštevamo, da temelji na (delno) resničnem ozadju. Sator je močan avtorski film, ki ga poganjajo strast, obvladovanje žanra ter navdušujoča tehnična izpiljenost.