Psihološka srhljvka Bleed With Me, celovečerni prvenec kanadske režiserke in scenaristke Amelie Moses uporabi mnoge elemente, primerne za izražanje filmskega minimalizma; v zgodbi nastopajo zgolj trije liki, omejeni na gibanje znotraj ene same lokacije, namesto hitrega tempa in akcije pa Mosesova gradi dogajanje na odnosih med osrednjimi liki ter močno atmosfero, ki predstavlja glavni (in edini) vir groze. Film sledi Rowan, osamljeni outsiderki, ki se v službi spoprijatelji z Emily, ki jo povabi na zimski oddih z njenim fantom. Ob prihodu takoj postane jasno, da je Rowan žrtev potlačene travme, ki pride še bolj do izraza, ko se začne prebujati sredi noči in odkrije sledi krvavih rezov na svojih zapestjih, hkrati pa opazi, da se Emily vse bolj čudno obnaša, še posebej ob stiku s človeško krvjo. Bleed With Me se posredno ukvarja s tematiko vampirizma, vendar na povsem samosvoj način; vampirji tudi tokrat niso pošastni krvosesi z ošiljenimi čekani in nadeti v oprijeta črna oblačila, ampak kar ljudje sami, ki kri dojemajo kot edino sredstva krepitve njihovih moči. Mosesova s tem pristopom ustvari izredno kriptičen, surrealen in globoko simboličen film, kjer pitje krvi predstavlja ritual, s katero človek ne postaja zgolj fizično močnejši, ampak se spremeni v čustvene vampirja, ki žrtva spije vso kri oz. voljo do življenja. Bleed With Me ta ambiciozni pristop zapakira v naporno in občasno frustrirajočo, vendar hkrati domiselno, vzdušno in odlično odigrano grozljivko, ki zaradi svoje večplastnosti vabi v večkratnemu ogledu, Mosesovo pa utrdi kot eno od najbolj obetavnih filmark ta hip. Prijetna popestritev znotraj žanra filmov o vampirjih.

Grozljivka The Boy Behind the Door gledalcu predstavi eno od najbolj zastrašujočih situacij, ki si jo lahko zamisli; Bobby (Lonnie Chavis) in Kevin (Ezra Dewey, ki se je že izkazal s prepričljivo predstavo v strašljivki The Djinn, ki sta ga posnela ista režiserja David Charbonier in Justin Powell) sta razposajena najstnika in najboljša prijatelja, ki skupaj sanjarita o tem, kako se bosta znašla v dobi odraslosti. Med nedolžno igro pa ju nekdo ugrabi in odpelje v odročno podeželsko hišo, na srečo pa Bobby uspe še pravi čas pobegniti, vendar mu vest ne daje miru in se odloči rešiti svojega prijatelja. Kot že rečeno, The Boy Behind the Door tematizira nekatere najbolj zamolčane problematike današnjega časa kot so ugrabitve in zlorabe otrok, vendar pa naj gledalec ne pričakuje nekega poglobljenega in provokativnega družbenega komentarja; film je v prvi vrsti zgodba o preživetju in moči prijateljstva, ki je postavljeno na preizkušnjo v najbolj ekstremnih situacijah, dvojica Charbonier in Powell pa se znova izkaže z odličnim občutkom za ohranjanje suspenza in ekonomičnosti dogajanja (tako kot The Djinn se tudi The Boy Behind the Door povečini odvije znotraj podeželske hiše, kjer sta glavna junaka zaprta), igralski duet Chavis in Dewey ne razočara in postreže z dokaj prepričljivim nastopom, najbolj presenetljivo pa je to, da film navkljub skromnemu dogajanju nikoli ne izpade preveč razvlečeno in dolgočasno. Nekatere bo navdušilo tudi sofisticirano poigravanje z žanrskimi klišeji filmov o ugrabitvah ter subtilno manipuliranje z gledalčevimi pričakovanji, četudi nekih usodnih preobratov v zgodbi ni moč pričakovati. The Boy Behind the Door skuša na trenutke dajati vtis poglobljenosti in vložiti kakšen politični komentar, vendar ti poskusi delujejo nekoliko nevmesno. Na srečo je teh poskusov zelo malo in nasploh je The Boy Behind the Door več kot solidna grozljivka, ki si ne upa odvrniti pogleda od najbolj temačnih plati naše družbe.