High Tide (2024)

Rating: 7 out of 10.

Ameriško obalno mestece Provincetown že vrsto leta predstavlja meko mavrične skupnosti LGBT in varen prostor, kjer lahko predvsem mladi svobodno raziskujejo svojo seksualnost. Provincetown je tudi dogajalni prostor erotične gejevske drame High Tide, celovečernega prvenca režiserja in scenarista Marca Calvanija, ki sledi nedokumentiranemu brazilskemu migrantu Laurenca (Marco Pigossi), katerega domači so prepričani, da v Ameriki študira na Harvardu, v resnici pa se preživlja s čiščenjem hotelskih sob in raznimi deli na črno. Ker se mu bo v kratkem iztekla delovna viza, njegova prihodnost pa je vse prej gotova, Laurenco zadnje poletne dni v mestu preživi ob aferah za eno noč ter plavanju v morju, nekega dne pa trči ob postavnega temnopoltega geja Maurica, s katerim se spusti v strastno razmerje, pa četudi mu je jasno, da to ne more dolgo trajati. Z vsebinskega vidika High Tide ne odkriva tople vode; gre za še eno od mnogih romantičnih dram o konfliktnem mladem geju na poti do samoodkrivanja, pospremljena z melanholičnim vzdušjem, poetičnimi podobami narave obmorske prestolnice mavrične skupnosti in divjo elektronsko glasbo. Tisto, kar pričujoči film dviguje nad povprečje, pa sta njegov pogum in topla iskrenost; Calvani ponudi sočuten in ganljiv, vendar pa nikakor sentimentalen portret LGBT skupnosti in gledalcu približa stisko glavnega junaka, ki ga z naravno ranljivostjo odigra Pigossi, sočni erotični prizori pa se nepričakovano distancirajo od eksplotacije in s poudarjenimi detajli (znoj na koži, premikanje teles) izpostavijo goloto kot umetniško delo. High Tide morebiti res veliko svojega obstoja dolguje modernim klasikam kot sta Call Me By Your Name in Moonlight, vendar pa je več kot vzpodbuden prvenec obetavnega filmarja, ki bo v prihodnje nedvomno postal glas še vedno zaničevanje LGBT skupnosti.

Friedrich Dürrenmatt: Pledge

Švicarski dramatik, scenarist in pisatelj Friedrich Dürrenmatt (1921-1990) je leta 1958 napisal scenarij za celovečerni film It Happened in Broad Daylight, v katerem policijski inšpektor Matthäi tik pred upokojitvijo preiskuje smrt osemletne deklice in pri tem pade v brezno obsedenosti, krivde in samouničenja. Dürrenmatt si je film zamislil kot cinično in temačno rekonstrukcijo žanra klasične detektivke, vendar so se producenti odločili, da bi bilo občinstvu bolj primerno servirati konvencionalni krimič, kjer na koncu dobro premaga zlo in je morilec deklice priveden pred roko pravice. Razočarani Dürrenmatt je v odgovor na spremembe v njegovem scenariju še istega leta spisal verjetno svoj najbolj znano delo, kriminalno novelo The Pledge z zgovornim in posmehljivim podnaslovom Rekvijem za detektivski roman. Okvirna zgodba ostaja ista; inšpektor Matthäi na zadnji delovni dan obišče prizorišče brutalnega umora deklice v švicarskem višavju in njenim užaloščenim staršem obljubi, da bo našel morilca. Policija zelo hitro ujame glavnega osumljenca, pedofilskega prestopnika, ki po skoraj enodnevnem mučenju in zasliševanju prizna krivdo, vendar pa je Matthäi prepričan v njegovo nedolžnost. Meseci tečejo, primer umora deklice je zaključen, inšpektor pa je opusti vse svoje načrte za upokojitev in živi zgolj zato, da bi izpolnil obljubo, ki jo je dal dekličinim staršem.

The Pledge se začne kot prebrisana metafikcijska pripoved, v kateri se Dürrenmatt kot pisec kriminalk Dr. H. posveča razmisleku o duhovni evoluciji detektivskega žanra in kako ta pogosto s svojo naivnostjo in moralno poenostavljenostjo škoduje bralčevi percepciji resničnosti, ki je neprimerno bolj kompleksna in pogosto vodi do epilogov, ki prinašajo bistveno več vprašanj kot odgovorov. Kot primer navede Matthäijevo preiskavo umora deklice, katero je spremljal kot obstranski lik; od tod naprej bralci spremljamo zgodbo znotraj zgodbe, ki prebrisano in ironično obrača pravila klasičnih detektivk na glavo ali pa jih celo krši. Zaplet se resda vrti okoli “formulaične” smrti nedolžne deklice, vendar pa Dürrenmatt ogromno časa posveti prikazu tragičnih posledic obsedenosti, ki je v kriminalkah pogosto romantizirana oz. interpretirana kot nekaj, kar posledično vodi do odrešitve. Tukaj rešitve ni na spregled; osrednji lik tone v lastno obsesijo z obljubo, ki jo morebiti sploh ne bo znal izpolniti. Odlično spisan in mojstrsko tempiran roman zaznamujejo pričakovano počasen in otožen ton, inteligentni dialogi, ki se močno spogledujejo z eksistencializmom ter preobrati, ki nonšalantno rušijo ideale klasičnih detektivk.

Kriminalka, ki obstaja zgolj zato, da negira in s tem poustvari lasten žanr.

Rating: 5 out of 5.