The Alto Knights (2025)

Rating: 7 out of 10.

Gangsterska biografska drama The Alto Knights je združila tri, za svoj žanr neprekosljive adute; režiserja Barryja Levinsona, scenarista Nicholasa Pileggija (ta se je med drugim podpisal pod Scorsesejeve gangsterske klasike kot sta Goodfellas in Casino) ter igralca Roberta De Nira v dvojni vlogi zloglasnih mafijskih rivalov Vita Genoveseja in Franka Costella. Ob takšni zasedbi se je seveda težko odreči visokim pričakovanjem, kar pa je bil verjetno glavni razlog, da je Levinsonov film pogorel tako pri kritikih in gledalcih. Po domače povedano; kdor pričakuje umetnino na nivoju zgoraj omenjenih Scorsesejevih filmov, bo nekoliko razočaran. The Alto Knights, ki se osredotoča predvsem na dolgoletni težaven odnos med umirjenim in profesionalnim Costellom ter impulzivnim Genovesejem, ki se vsak na svoj način borita za prevlado nad newyorškimi ulicami v 50. in 60. letih minulega stoletja, je tipičen primer staromodne gangsterske drame, ki zvesto sledi žanrski formuli in žal ne postreže z večjimi presenečenji. Krivdo za takšen rezultat je delno moč pripisati temu, da skuša film v slabih dveh urah pokriti preveč dogajanja in posledično večina likov ter preobratov dajejo občutek nedodelanosti, mnoge gledalce pa bo zmotila tudi nerazumljiva odločitev, da osrednja lika odigra kar De Niro, pa četudi si dvojica v resnici ni bila niti malo podobna in tako film naredi po nepotrebnem zmedenega. Navkljub temu pa The Alto Knights niti približno ni slab film; Levinson je obrtniško dovolj spreten režiser, ki uspe z zavidljivo produkcijo, razkošno kostumografijo, skrbno izbrano glasbo, osupljivo scenografijo in vzdušno obuditev obravnavnega zgodovinskega obdobja posrkati gledalca v svet organiziranega kriminala, De Niro pa navkljub čudni dvojni vlogi svoje delo znova opravi z odliko. The Alto Knights je rahlo formulaična kriminalna drama za starejše gledalce, ki pa ima vseeno dovolj atributov, da bo prepričala zveste oboževalce žanra.

Jurica Pavičić: Rdeča voda

Rdeča voda, zgodovinsko – kriminalni roman hrvaškega pisatelja Jurice Pavičića, se začne v prelomnem letu 1989, ko simbolični in dobesedni padec železne zavese, zadnje trdnjave umirajočega komunizma, napove prihod novih, za mnoge negotovih časov. Dogajanje romana je postavljeno v mesto Misto, nekakšen splitski Twin Peaks (brez nadnaravnih in surrealnih vložkov), ki poseduje značilnosti vsakega majhnega mesta; vsi meščani se poznajo med sabo in vsi so prepričani, da tako navidez zaspano in dolgočasno mesto ne more čuvati grozljivih skrivnosti. Po pričakovanjih pa fasado varne vsakdanjosti in umirjenosti prekine skrivnostno izginotje sedemnajstletne Silve Vela, ki jo nazadnje vidijo na noč lokalnega ribiškega praznika, že naslednje jutro pa svojci in policija organizirajo iskalno akcijo, ki se kmalu izkaže za neuspešno. V mestu, kjer se vsi poznajo, Silva nenadoma postane uganka, ki jo nihče ne uspe razvozljati; je dekle pobegnilo od doma v tujino ali pa je bila žrtev zločina? Težava je v tem, da nihče nič ne ve; policija tava v temi in kmalu opusti preiskavo, njena družina pa se še naprej oklepa vsake sledi, pa četudi jih večina vodi v slepe ulice, povrhu tega pa se nad Mistom in celotno državo zgrinja senca menjave političnih in družbenih sistemov ter bližajoče se vojne na Balkanu.

Rdeča voda ni tipičen kriminalni roman, pa četudi se ponaša z zapletom, ki je za dotični žanr zelo tipičen; mlado dekle izgine neznano kam in ta travmatični dogodek zamaje nekoč trdne temelje lokalne skupnosti. Posebnost Pavičićevega dela je, da osrednji konflikt predstavlja zgolj majhen del večje zgodbe, ki se spogleduje z elementi zgodovinskega, družbenega in družinskega romana. Pavičića bolj kot iskanje odgovorov na glavno uganko zanima prerez sprememb, ki sta jih na Hrvaškem povzročila razpad Jugoslavije in izbruh vojne norije, ki je travmatizirala cele generacije za več desetletij naprej. Tu je roman najmočnejši, še posebej, ko se posveča pretresljivemu in iskrenemu prikazu razpada družine, ki je potrebovala samo en dogodek, da je začela kazati svoje očitne razpoke. Pavičić na berljiv, poglobljen in informativen način prepleta intimno družinsko tragedijo, avtentičen zgodovinski pamflet in družbenokritično srhljivko, ki pa navljub ambicioznemu pristopu doseže mešane rezultate. Roman je že z vidika kriminalke precej šibak in postreže z dokaj nepretresljivim razpletom, Pavičić pa zgodbo na več mestih po nepotrebnem razvleče s kopičenjem informacij, ki niso preveč pomembne. Drugače povedano; Rdeča voda je vsekakor kvalitetno spisan roman z nekaterimi zanimivi prebliski, vendar pa kot celota ne izpolni ponujenega potenciala in bolj ko se bliža proti koncu, bolj bo bralec razočaran, saj bo ves čas pričakoval nekaj, česar pa roman nikoli ne dostavi.

Močan zgodovinski roman, zapakiran v povprečno kriminalko.

Rating: 3 out of 5.