V zgodovini sedme umetnosti je nešteto primerov filmov, ki so utrpeli močno škodo zgolj zaradi tega, ker so bili iz takšnih ali drugačnih razlogov v montaži dobesedno raztrgani na koščke in vrženi na velike / male ekrane v šlampasti, nedokončani obliki. Eden zadnjih primerov takšnega nesrečnega filma je nova adaptacija kultnega vampirskega romana Salem’s Lot pisatelja Stephena Kinga, ki pripoveduje zgodbo o mestecu Jerusalem’s Lot, katerega pretresajo skrivnostne smrti, za katerimi naj bi stal zlovešči vampir. Pričujoči film je imel težave že od samega začetka; posnet je bil leta 2021 z originalno dolžino treh ur, nakar so ga pospravili v bunker, kjer je tičal naslednja tri leta, dokler ga niso naposled vrgli v svet v močno skrajšani dvourni različici. In slednje je glavna težava filma Salem’s Lot; to, kar gledalci spremljamo, ni niti pod razno končna verzija filma in to postane zelo očitno že po prvi tretjini, ko film preskakuje nekatere pomembnejše dele zgodbe (ponekod film preskoči tudi po teden dni dogajanja), obupno nerazviti liki so vrženi iz ene situacije v drugo v dobesedno par sekundah, film pa se ustreli v koleno tudi zaradi zoprnega trenda pretiranega zatekanja k uporabi posebnih učinkov, ki namesto groze zbujajo posmeh. Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je to, da je Salem’s Lot v izvirni različici najverjetnje spodoben izdelek; prva polovica namreč postreže z nekaj trenutki prepričljive temačne atmosfere in dobro tempiranega suspenza, vendar zaradi nemarne montaže gledalec nima časa, da bi gledalec v njih užival. Zakaj je pričujoči film bil deležen tako nemarne obravnave, ni jasno; glede na to, da je kanal za pretočne vsebine Max svoje čase dal blagoslov več kot 4-urni različici Snyderjevega superherojskega epa Justice League, bi nešteto Kingovih oboževalcev z veseljem gledalo daljšo in bolj koherentno različico enega najboljših vampirskih romanov vseh časov. Katastrofalna potrata nečesa, kar je nekoč verjetno izgledal kot dober film.
