Mednarodni sodni proces v nemškem mestu Nüremberg, ki je potekal v več fazah med letoma 1945 in 1949, je predstavljal zadnji žebelj v krsto umirajočemu nacističnemu režimu, ki je že pred koncem druge svetovne vojne razpadal po koščkih, s sojenjem preživelim nacističnim veljakom, med katerimi je največ pozornosti zbudil rajhsmaršal Hermann Göring, pa so zavezniške sile želele na simbolen način obračunati s krvavo zapuščino zaključene vojne morije. Sodni proces je bil že podrobneje raziskan v velikem številu dokumentarnih in igranih filmov, zato ni bilo povsem jasno, kaj novega lahko o dogodku pove zgodovinska drama Nuremberg v režiji Jamesa Vanderblita. Posebnost pričujočega filma je predvsem ta, da se ne osredotoča toliko na sodni procest kot na moralno krizo ameriškega vojaškega psihiatra Douglasa Kelleyja, ki je bil pripeljan v Nüremberg, da bi presodil, če so aretirani nacisti, še posebej pa Göring, psihično sposobni za nastop na sodišču. Prvo, kar pri pričujočem filmu najbolj bode v oči, je njegova igralska zasedba, še posebej precej nenavadna izbira avstralskega igralca Russela Crowa za vlogo Göringa; navkljub začetnemu skepticizmu pa se izkaže, da je Crowe daleč najboljši del filma, saj perfektno zajame rajshmaršalovo hladnokrvnost, kronični egocentrizem in sposobnost popolne čustvene manipulacije, kar pripelje do nenavadnega položaja, ko Kelley (Rami Malek) z Göringom vzpostavi srhljivo prijateljsko vez. Škoda, da mu nasproti stoji Malek, ki je tokrat precej neizrazit in dolgočasen, njegova moralna razdvojenost nad očaranostjo in zgroženostjo pa je v filmu prikazala zelo površinsko in klišejsko. Nasploh bi si gledalec želel, da bi Nuremberg ostal zvest svojem naslovu in se v celoti posvetil sodnemu procesu, saj tam postane najbolj zanimiv, še posebej zavoljo impresivne produkcije, zadovoljive historične avtentičnosti in spoštljivega prikaza grozot nacističnega režima, ki ne zapadejo v pretirano didaktičnost ali sentimentalnost. Nuremberg je tako soliden zgodovinski triler, ki ne prikaže oz. pove nič novega, a je dovolj zanimiv za enkraten ogled.
