Filmske klasike | RAZGLEDANO

Madison in the movies: "Back to School," 32 years later | The Bozho

Rodney Dangerfield (s pravim imenom Jack Roy) upravičeno velja za enega najboljših stand up komikov vseh časov in za nenadomestljivega kralja humornih enovrstičnic, v katerih je mešal cinizem, samoironijo ter komično patetiko. Njegov smisel za humor je bil resnično edinstven in kot takega ga je bilo težko uspešno prenesti na veliko platno, še posebej, če se zavedamo nevarnosti, da lahko liki, ki jih igra Dangerfield, postanejo zgolj karikature za streljanje enovrstičnic ne pa lahko poistovetljive osebe z osebnostno globino. Na srečo je Back To School tiste vrste film, ki je Dangerfieldov šarm in talent uspel izkoristiti do maksimuma in ustvaril naivno, lahkotno in strašansko zabavno nostalgično komedijo iz 80. let. V njej spremljamo milijonarja Thortona Melonija, ki mu je bilo kot otroku zabičano, da brez izobrazbe ne bo dosegel v življenju ničesar, a navkljub temu uspe postati korporacijski gigant, ki včasih sploh ne ve, kam z denarjem. Ko njegov sin naznani, da bo pustil študij, se Thorton spomni nasveta iz otroških dni in se odloči za tvegan podvig; znova se vpiše na fakulteto in kot najstarejši bruc v zgodovini šole skuša sinu vliti veselje do študija in ga hkrati opomniti o pomembnosti izobrazbe. Četudi Back To School s seboj nosi pomembno moralno sporočilo o tem, da za pridobitev ustrezne izobrazbe ni nikoli prepozno, naj gledalec ne pričakuje pretirano globokega in kompleksnega filma; gre za povsem sproščeno filmsko razvedrilo, ki v prvi vrsti zabava z Dangerfieldovimi pogosto za počit smešnimi enovrstičnicami, njegovo klovnovsko obrazno mimiko ter odštekanimi nastopi stranskih likov (še posebej pokojni “kričeči” stand up komik Sam Kinison v vlogi zagretega profesorja zgodovine). Kar je posebej pohvalno, je to, da noben od likov ni pretirano karikaturen (resda pa jih večina prav tako ni posebej zanimivih) in da je humor topel in sofisticiran, o vulgarnosti in straniščnem izvabljanju smeha pa ni ne duha ne sluha. Back To School ima res za lase privlečeno zgodbo in neverjetne zaplete, toda za oboževalec pokojnega Dangerfielda je vsekakor obvezna roba.

A Look Back at RKO 281, HBO's Movie About the Making of Citizen Kane

Ameriška klasika Citizen Kane je eden od tistih filmov, katerega ozadje nastajanja je enako fascinantno kot sam film. Zgodba je že vsem bolj ali manj poznana; omenjeni film je režijski prvenec tedanjega “čudežnega dečka” Orsona Wellesa, ki je bil eden redkih privilegiranih filmarjev s popolno umetniško svobodo in kontrolo nad končnim izdelkom. Kar pa ne pomeni, da se Welles ni soočal s številnimi ovirami, sovražnimi pogledi ter konflikti s strani zaskrbljenega studia, ki je v njegovem eposu o vzponu in padcu časopisnega magnata prepoznal mnogo vzporednic z življenjem vplivnega mogotca Williama Randolpha Hearsta. Ta boj s studijem, Hearstom in nenazadnje tudi s samim seboj je prikazan v televizijskem filmu RKO 281, kjer Wellesa odigra fenomenalni Liev Schreiber. Zajeti hkrati veličino, karizmo kot tudi ranljivosti Wellesa je vsekakor naporno delo za vsakega igralca, toda na srečo Schreiber svoje delo opravi z odliko in je tudi eden od glavnih razlogov, da je gledalec ves čas prilepljen na enkrat; Schreiber s svojim neustavljivim šarmom, otroško razigranostjo kot tudi čustvenostjo, vihravostjo in negotovostjo perfektno utelesi glavnega junaka in je nasploh eden od najbolj popolnih castingov nasploh. Nič slabši ni preostali igralski ansambel z Johnom Malkovichem, Jamesom Cromwellom, Melanie Griffith in Royjem Scheiderjem, kjer vsakdo navkljub skromni dolžini filma (slaba ura in pol) uspe zasijati in dobiti dovolj minutaže, da se ne zdi odvečen. Z vidika zgodbe je film dokaj konvencionalen in kronološko beleži dogodke od rojstva ideje do premiere filma Citizen Kane, čeprav si pri tem privošči nemalo umetniške svobode ter prirejanja dejstev zavoljo bolj dramatičnega dogajanja. To na srečo ni preveč moteče, saj se film še vedno uspe pokloniti Wellesovi veličini in njegovemu boju za popolno umetniško svobodo, kar je tudi osrednji motiv celotnega filma. RKO 281 je vsekakor zanimiv, informativen, zabaven, kratkočasen in gledljiv vpogled v nastajanje klasike vseh klasik.