Pravijo, da zgodovino pišejo veliki, vendar pa se je večkrat izkazalo, da njena najpomembnejša poglavja ustvarijo tisti, katerih imena so nam neznana in večino svojega življenja preživijo v popolni anonimnosti. To razmišljanje je dobra iztočnica za razumevanje epske zgodovinske komične drame Forrest Gump, ki je leta 1994 od navdušenja obnorela tako stroko kot tudi občinstvo. Kako tudi ne; film Roberta Zemeckisa je prav posebno čustveno popotovanje “malega” človeka, ki se vedno znova znajde v središču zgodovinsko pomembnih dogodkov in včasih tudi usodno vpliva na njihov razplet. Naslovni junak, Forrest Gump (odlični Tom Hanks v svoji najbolj neobičajni vlogi doslej) na površju ne bi mogel biti bolj vsakdanje dolgočasen; ima nizek IQ, je močno navezan na svojo mamo in njegova edina prava ljubezen življenja je Jenny, ki pa do njega goji zgolj prijateljska čustva. Toda kot že rečeno; Forrest (po naključju ali goli sreči) s svojimi dejanji močno vpliva na nekatere najpomembnejše dogodke v zgodovini 20. stoletja; tako nehote nauči Elvisa Presleyja znamenitih plesnih korakov, odpotuje na bojišče v Vietnamu in postane vojni heroj, razkrije afero Watergate, vpliva na nastanek podjetja Apple in na lepem krene na maraton čez celotno Ameriko. Ni presenetljivo, da je Forrest Gump še danes film, ki se ga mnogi z veseljem spomnijo, saj gre za navdihujoč, zabaven in ganljiv ep, ki spretno kombinira fikcijo in resničnost (še posebej zavidanja vredni so posebni učinki, s katerimi so Hanksa “vnesli” na nekatere ikonične fotografije), hkrati pa ne pozabi ohraniti srca in gledala opomniti, da je življenje polno malih čudežev in da nam to lahko postreže z marsikaterim presenečenjem. A v osnovi gre za zgodbo o malem človeku, ki počne velike stvari; ne zaradi lastne koristi, ampak zgolj zato, ker se znajde na pravem kraju ob pravem času. Odlična glasba, spretna montaža, polna malha navdihujočih citatov ter ravno pravšnja mera epskosti in srčnosti, katere dandanes v filmih občutno primanjkuje. Mala mojstrovina.
