Odrešitev za začetnike (2024)

Rating: 8 out of 10.

Tretji celovečerec ene od najbolj prepoznavnih slovenskih filmark Sonje Prosenc, ne izgublja časa z vzpostavljanjem osrednjega konflikta, ki to v resnici sploh ni; tričlanska družina s pokvarjenim starim avtomobilom stoji ob cesti in čaka, da ji bo kdo ustavil, vendar pa se vsak zgolj brezbrižno pelje mimo. Med slednjimi je tudi premožna družina Kralj, ki jo sestavljajo z izletom v vesolje obsedeni falirani pisatelj Aleksander (Marko Mandić), njegova hladna žena Olivija (Katarina Stegnar), njuna jezikava hčerka Agata (Mila Bezjak) in Julien (Aliocha Schneider), Aleksandrov sin iz prejšnje zveze. Gledalec bi pričakoval, da se bo na tem mestu film posvečal ubogi družini, ki je obtičala ob cesti, vendar pa Prosenčeva fokus usmeri ravno na Kraljeve, na privilegirano družinsko celico, ki se je odločila za izolirano življenje v stekleni hiši sredi gozda, katere monotono življenje prekine ravno Julienov prihod, ob katerem se razgalijo skrhane družinske vezi in priložnosti za njihovo morebitno čustveno odrešitev. Če primerjamo Odrešitev za začetnike z režiserkinima prejšnjima filmoma (in serijo Trigrad), je ta gledalcu bolj dostopen in duhovit, kar pa ne pomeni, da se je Prosenčeva odpovedala zanjo značilnemu počasnemu tempu, močni prisotnosti simbolizma, skopim dialogom in izpiljeni vizualni podobi, ki znova prevzame vlogo pripovedovalca. Slednje pade na plodna tla še posebej po zaslugi odličnih Mandića in Stegnarjeva, ki sta že v preteklosti dokazala kot močno ekspresivna igralca, ki lahko izražata čustva tudi brez besed, simpatično duhovita je tudi mlada Bezjakova, medtem ko je zgolj Schneiderjev lik nekoliko enodimenzionalen in nezanimiv. Pri pričujočem filmu je najbolj osvežujoče to, kako se ta samozavestno in drzno sooči z izzivom prikaza bolj empatičnega potreta premožnih arogantnežev, ne da bi pri tem žrtvovala satirično ostrino. Filmu sicer dela nekaj preglavic občasna razvlečenost, ki je še posebej izrazita v zadnji tretjini, vendar pa se je z Odrešitvijo za začetnike Prosenčeva znova utrdila status ene najboljših filmark na Slovenskem.

The Substance (2024)

Rating: 9 out of 10.

Francoska filmarka Coralie Fargeat je prvič opozorila nase leta 2017 s svojim prvencem, feminističnim trilerjem o preživetju in maščevanju Revenge, ki je navkljub izpiljeni vizualni podobi in ostrem družbenem komentarju izpadel nekoliko bebavo in neprepričljivo saj je sprva zanimivo zgodbo obremenila z risankasto absurdnostjo in otročjimi feminističnimi fantazijami, ki navkljub dobrim namenom niso padle na plodna tla. Te začetniške napake na srečo pa niso niti približno vidne v njenem najnovejšem filmu, satirični telesni srhljivki The Substance, kjer Fargeatova z domiselno in duhovito uporabo žanrskih konvencij nastavi neusmiljeno ogledalo družbi s pikrimi udarci na temo dvojnih lepotnih standardov, seksizma in obsedenosti z iskanjem “večne lepote”. To je razvidno že v genialnem uvodu, kjer nam statični kader zvezde na hollywoodskem pločniku slavnih razkrije, kako sprva sijoči simbol slave postane poligon za odvržene smeti, mastno hrano in iztrebke. To na lastni koži izkusi glavna junakinja filma, odslužena hollywoodska igralka Elisabeth Sparkle, ki se preživlja kot voditeljica oddaje o aerobiki, vendar ob prestopu v “abrahama” doživi hladen tuš s strani sluzavega producenta, ki jo želi zamenjati z mlajšo in bolj privlačno igralko. V stanju obupa Elisabeth privoli na sodelovanje pri eksperimentalnem serumu, ki ustvari njeno “popolno” dvojnico, kar ji sprva povrne nekaj stare slave, vendar s tragičnimi posledicami. Fergeatova z The Substance ustvari ogabno, hudobno in prebrisano mojstrovino, polno edinstvenega črnega humorja in ostre satire, ki je zgolj na trenutke nekoliko predvidljiva, smeh pa se duši pod težo vizualno privlačnih podob izumetničnega sveta šovbiznisa in gravža, ki je tokrat pospremljen z impresivnimi posebnimi učinki in sapo jemajočo masko. Kombinacijo vseh teh adutov držita skuphj tudi magnetni igralski prezenci veteranke Demi Moore in Margareth Qualley, ki postrežeta z enako duhovitima kot tudi čustveno intenzivnima predstavama. The Substance je čudovito ogabna nočna mora, ki gledalca nonšalantno porine v bazen bleščic in krvi.