Bodimo iskreni; če bi ZF triler Contagion gledali ob izidu, to se pravi leta 2011, bi ga večina označila za izredno napet žanrski film katastrofe, ki predstavi scenarij skoraj vsakega filma katastrofe; neznani smrtonosni virus, ki se prenaša po zraku, za seboj pušča na milijone žrtev, medtem ko se zdravstvene organizacije po vsem svetu trudijo najti ustrezno cepivo, ki bi zaustavilo množične okužbe. Letos, v marcu 2020, ko je svet ohromil širjenje koronavirusa, pa je film vsestranskega Stevena Soderbergha postal naša kruta resničnost. Brez pretiravanja in značilnega hollywoodskega dramatiziranja. Zdi se naravnost strašljivo, da je Soderbergh pred skoraj devetimi leti tako natančno zajel vse ključne elemente zgodbe, kateri smo zdaj priča; nemoč zdravstvene stroke, da bi zaustavila virus, neupoštevanje javnosti glede opozoril o rednem čiščenju rok in pomembnosti ostajanja v izolaciji ter posledično splošna panika, ki ljudi pahne v krut boj za preživetje. Contagion je tako preroški film, čeprav Soderberghu ne bomo prepisali nadnaravnih moči; gre preprosto za filmarja, ki se že od nekdaj dobro spozna na človeško psihologijo in kot takemu mu ni težko predvideti, kako se bo posameznik obnašal v tako ekstremni situaciji. Tako kot je značilno za večino Soderberghovih filmov, je tudi tokrat rekrutirana odlična zvezdniška ekipa igralcev (Matt Damon, Kate Winslet, Jude Law, Laurence Fishburne, Bryan Cranston, Marion Cotillard), ki navkljub pogosto epizodnim vlogam pusti močan vtis. Kar pa je še najbolj pomembno; film je s svojo osredotočenostjo na različne posameznike (od blogerjev, ki širijo teorije zarote, zdravnikov, obrambnih slik pa vse do navadnih civilistov) tudi izredno poučen ter nas znova opominja, da človeštvo še zdaleč ni tako neuničljivo, kot se zdi na prvi pogled. The Contagion je film, ki ne bo gledalec pustil ravnodušne in jih spomnil, da redno umivanje rok lahko reši življenja.