Knjige nikoli ne sodi po platnicah in če bi ZF triler I Am Mother sodili po okvirni zgodbi, bi si obetali še en žanrski dolgčas; po globalni katastrofi, zaradi katere izumre človeštvo, se v skrivnostnem podzemnem bunkerju začne rojevati novo življenje. Robot po imenu Mati ustvari človeški zarodek v podobi Hčerke (Clara Rugaard), ki je podvržen povsem “človeški” vzgoji, v najstniških letih pa je njena zvestoba do Mati postavljena na močno preizkušnjo, ko se v bunker zateče ranjena ženska (Hilary Swank), ki trdi, da so roboti, podobni Materi, odgovorni za izbris človeštva. Celoten film tako mine v Hčerkinem negotovem iskanju resnice; je Mati res njena zaveznica ali pa predstavlja resnično nevarnost? I Am Mother je še en dokaz, da za odličen film ne potrebuješ nič več kot izvrstne igralce, dobro zastavljene like in prepričljivo izrisane odnose med njimi, hkrati pa brez nepotrebnega moraliziranja gledalcu zastaviš kompleksna moralna vprašanja o odnosih med človekom in strojem, žrtvovanju in celo razumevanja nacističnega koncepta “višje oz. napredne rase”, ki ima pravico do izbrisa vseh nje nevrednih posameznikov. A tisto, kar pričujoči film poganja, so zapletene čustvene vezi med glavnimi junakinjami, ki se postopoma spremenijo v visoko napetost, saj tako one kot tudi gledalec niso povsem prepričani, kdo laže in kdo govori resnico. I Am Mother je provokativen in zastrašujoč potret prihodnosti, ki zlepa ne uide iz spomina.

Ocena 5

High Life je prvi angleško govoreči film francoske filmarke Claire Denis, vendar ob tem ni moč pričakovati hollywoodsko sproducirane limonade, kot se v podobnih situacijah prepogosto zgodi. Tokrat imamo opravka s filmom, ki ne sklepa kompromisov in gledalca povleče v temačen svet zunaj zemeljske orbite, kjer je skupina obsojenih kriminalcev podvržena bizarnim eksperimentom z namenom kreiranja umetne oploditve. Prvo, kar pri filmu najbolj pade v oči, je njegova hkrati strašljiva kot fascinantna vizualna podoba, ki se zgleduje po estetiki ruskega mojstra Andreia Tarkovskega, čeprav bi bilo krivično trditi, da Denisova omenjenega filmarja imitira. Če povem bolj po domače; High Life je vizualna poslastica, ki jo je potrebno videti na velikem platnu, saj zgolj na ta način gledalec občuti grozljivo praznino in občudovanja vredno velikost sveta, na katerega so obsojeni glavni junaki. Denisova pa se kljub temu še bolj izkaže s kompleksno zgodbo, ki se dotika mnogim moralnih vprašanj, hkrati pa se preroško zazre v prihodnost, ki jo bo prej ko slej predstavljala tudi umetna oploditev. Igralska zasedba je majhna, vendar toliko bolj zapomljiva, še posebej Robert Pattinson, ki je že zdavnaj prerasel najstniško senzacijo Twilight ter Juliette Binoche kot psihotična znanstvenica, ki je za svoje cilje pripravljena kršiti vsa moralna pravila. Počasni tempo in nekatere gnusne podobe verjetno ne bodo primerne za vsakogar, vendar pa je High Life film, ki bogato nagradi gledalčevo potrpežljivost.

Ocena +4