Sklepni del danske kriminalne trilogije Pusher v režiji Nicolasa Winding Refna sledi podobni formuli kot njegova predhodnika; namesto, da bi nadaljeval zgodbo prejšnjega filma, se osredotoči na en dan v življenju ostarelega kriminalca Mila, ki je v prvem delu razpisal lov na glavo preprodajalca mamil Franka, tokrat pa ga ne vidimo več kot surovo živino, ki med svojimi kolegi zbuja strahospoštovanje, ampak pomilovanja vrednega starca, ki se spopada z odvisnostjo od drog, težavno organizacijo hčerkine rojstnodnevne zabave, povrhu tega pa mu posel s prodajo mamil ne prinaša toliko denarja kot nekoč, njegov mlajši sodelavci, ki so medtem presedlali na razpečevanje ecstasyja, pa se mu odkrito posmehujejo. Pusher III je podobno kot prejšnja filma močna karakterna drama, ki jo Refn dodatno začini z izredno črnim humorjem, surovim realizmom ter izvrstnim občutkom za moreče ozračje novih časov, kjer stari prdci izgubljajo tla med nogami in so nezmožni slediti trendom. Da se Milo kljub trudu vedno znova zateka k nelegalnim poslom in brutalnemu nasilju, ni presenetljivo… pravzaprav se film vrti okoli vprašanja, kdaj bo glavni junak znova prebudil svoje ubijalske impulze in pustil orožju, da govori namesto njega. Pusher III je intimen, vendar hkrati veličasten zaključek ene najboljših filmskih trilogij, ki ne kaže nobene kreativne utrujenosti ali pomanjkanje idej. Kvečjemu nam je žal, da se je zgodba o kriminalnem podzemlju v Copenhagnu končala.

Nicolas Winding Refn se vrača z novim mračnim poglavjem o kriminalnem podzemlju danske prestolnice Copenhagen. Potem ko smo v prvem filmu spremljali preprodajalca mamil Franka, ki se zaradi ponesrečenega posla znajde na begu pred svetom, kateremu je še nedolgo nazaj pripadal, se v Pusher II posvečamo življenju Frankovega sodelavca Tonnyja (vrhunski Mads Mikkelsen), ki se po vrnitvi iz zapora vrne na pota kriminala, vendar ga pri tem doleti nepričakovana vest, da je postal očka mladega sina, poleg tega pa se tekom filma sooči z moralno dilemo, če je življenje na robu zakona res največ, kar mu usoda ponuja. In če je prvi film predstavljal nekakšno dirko s časom, je nadaljevanje bistveno bolj umirjeno, celo intimno, saj glavnega junaka večino časa videvamo v vlogi zmedenega starša in duševno razklanega zasvojenca z mamili kot pa kriminalca. Vse to seriji Pusher daje popolnoma nov zagon, kar pa ne pomeni, da se je Refn distanciral od mračnega vzdušja, brutalnega nasilja ter nazornega prikaza dekadentnega življenja kriminalcev na ulicah Copenhagna. Mikkelsenova presunljiva igra zbudi pri gledalcu tako odvrat kot tudi sočutje (slednjega je bistveno več), moralne dileme glavnega junaka so prepričljivo zarisane in zraven tega je moč uzreti nekaj tipičnega danskega humorja, ki popestri nekoliko moreče dogajanje. Pusher II je eno najboljših filmskih nadaljevanj vseh časov, saj izvirniku vdihne nekaj novega, hkrati pa obdrži vse tisto, kar ga je naredila tako privlačnega.