Eden od zvitih trikov kapitalizma je njegova sposobnost, da je med predstavnike srednjega in nižjega sloja vnesel pohlep, ljubosumje in tekmovalnost do te mere, da se je trg dela spremenil v gladiatorsko areno, kjer se vsakdanje klanje odvija v zabavo privilegiranih elit. Ta absurdni, a žal skoraj vsakdanji položaj modernega človeka zajame južnokorejski filmski mojster Park Chan-wook v briljantnem satiričnem trilerju No Other Choice. Film sledi Yoo Man-suju (Lee Byung-hun) enemu od najuspešnejših strokovnjakov v papirni industriji, ki je že več kot četrt stoletja zaposlen v uspešni firmi Solar Paper ter uživa razkošno življenje s svojo lepo ženo in dvema nadarjenima otrokoma, s katerimi živi v luksuzni hiši. Vendar pa se mu življenje nenadoma obrne na glavo, ko Solar Paper prevzamejo novi ameriški lastniki, ki začnejo množično odpuščati ljudi in tudi Man-su se dobesedno čez noč znajde na cesti. Ta je sprva prepričan, da bo brezposelnost zgolj začasna, vendar se po treh mesecih začnejo kopičiti dolgovi, zaradi katerih mora med drugim družina tudi prodati svojo hišo, Man-su pa sklene, da je edini način, da se izvleče iz težavnega položaja nasilna odstranitev vseh, ki mu predstavljajo konkurenco. Chan-wook je znan po tem, da redko razočara in tudi z No Other Choice močno utrdi svoj sloves enega od najboljših filmarjev vseh časov; pričujoči film je namreč zaznamovan s tehnično brezhibno in kreativno montažo, sapo jemajočo fotografijo, domiselno (in predvsem duhovito) uporabo glasbe ter vrhunskim tempom, kjer slabi dve uri in pol mineta v trenutku. Film pa je še bolj na vsebinski ravni; igralska zasedba je izvrstna (poleg Byung-huna velja še omeniti Son Ye-jin v vlogi Man-sujeve žene), humor je tonsko raznolik (od dialoške satire do fizične komedije) in šale vedno zadanejo v polno, za piko na i pa poskrbi tudi subtilen družben komentar, ki domiselno razgali tragikomično absurdnost kapitalističnega kanibalizma, kjer smo vsi vsakomur najhujši sovražniki. No Other Choice ni samo eden najbolj zabavnih filmov leta 2025, ampak tudi eden najboljših filmov 21. stoletja nasploh.
