Televizijska drama Share je vznikla v času velike popularnosti HBO nadaljevanke Euphoria, ki je prikazovala življenja generacije milenijcev na enako provokativen kot iskren način, saj se serije ni odrekla eksplicitnemu prikazu seksualnega razvrata, alkoholizma in jemanja drog, ki že vrsto let (žal) predstavljajo vsakdanjik marsikaterega najstnika. Za razliko od nadaljevanje pa je film Share zastavljen kot bistveno bolj intimen in tesnoben prikaz čustvenega stanja mladega dekleta, ki postane žrtev domnevnega posilstva na zabavi. 16 – letna Mandy (Rhianne Barreto), ki ima pred seboj obetavno košarkaško kariero, se po divji zabavi sredi noči zbudi na travniku pred svojo hišo, ne da bi sploh vedela, kako se je tam znašla. Kmalu zatem se po spletu začne širiti posnetek, na katerem močno pijano Mandy obkroži skupina fantov iz njene šole, njihovo obnašanje pa močno namiguje, da je bila posiljena. A ker posnetek samega dejanja ne pokaže, se Mandy znajde v labirintu vprašanj, saj je prisiljena sama sestaviti koščke usodne noči, hkrati pa kot žrtev postaja vse bolj odrinjena in šikanirana s strani družbe. Glavna odlika filma Share je njegovo subtilno obravnavanje težavnega položaja žrtev spolnega nasilja; namesto, da bi režiserka in scenaristka Pippa Bianco gledalca obmetavala s pedagoškim moraliziranjem ter vsiljenimi družbenimi komentarji, se premeteno odloči, da je Mandyjeva zgodba dovolj močna brez dodatnih razlag. Film s temačno glasbo, statičnimi kadri, v katerih se glavna junakinja pogosto nahaja sredi popolnoma zapuščenih prizorišč ter ekspresivno igro izvrstno oriše problematičen položaj žrtev, ki iščejo pravico, vendar so namesto tega deležne groženj in šikaniranja. Najbolj emocionalni udarec pa sledi na koncu filma, ki bo marsikaterega gledalca ujezil, hkrati pa soočil z brutalno resničnostjo situacije, v kateri se je znašla glavna junaka in teže psihičnega bremena, ki ga je prisiljena nositi s seboj. Share morebiti res obravnava temo, ki se v času gibanj tipa MeToo marsikomu zdi zlajana, vendar žal je včasih treba ponavljati iste zgodbe o trpljenju žrtev spolnega nasilja, ki jih tako družba kot sistem odrine na stranski tir.

Četudi se je mnogim zdela novica presenetljiva, je bila izbira Grete Gerwig za režijo prvega igranega filma o najbolj prepoznavnem artiklu podjetja igrač Mattel, punčki Barbie, smiselna poteza; Gerwigova je s svojima prvima celovečercema Lady Bird in Little Women uspešno zajahala na valovu čezlužniškega #MeToo feminizma in njegove ideje uspešno predstavila širšemu občinstvu. Barbie je namreč film z močno feministično “girl power” noto, ki skuša izvršiti rekonstrukcijo slovito punčko, analizirati njen družbeni vpliv in preko nje razgaliti kompleksne moderne odnose med moškimi in ženskami. Zgodba filma se odvija med distopičnim Barbielandom, kjer naslovna junakinja (znova izvrsta Margot Robbie) doživi eksistencialno krizo in mora odpotovati v resnični sveta, da bi se soočila z dejstvom, da je njena podoba pogosto zlorabljena v namenje širjenja seksističnih / stereotipnih predstav o ženskah, film pa veliko pozornosti nameni tudi nesrečnemu Kenu (Ryan Gosling), ki čuti, da je Barbiejin privesek in želi najti svoj prostor pod soncem z vzpostavitvijo “tiranskega” patriarhata. Gerwigova znova postreže z vizualno čudovitim in odštekanim filmom, ki se lahko pohvali s simpatičnimi igralskimi predstavami, nekaj posrečenimi šalami, hitrim tempom in nekaterimi presenetljivo emocionalnimi trenutki, še posebej v sklepnem dejanju. Žal pa ima Barbie iste težave kot ostali filmi, ki jih je doslej režirala Gerwigova; kot celota je sila nepretresljiv, osladen ter nasičen s plitkim moraliziranjem in zahodnjaškim populističnim feminističnim nakladanjem, verjetno največja napaka filma pa je, da bi ta rad bil zbadljiva satira, hkrati pa se na smrt boji kogarkoli užaliti in gledalcu ponudi zelo plitka in za lase privlečena razumevanja tematik, ki jih obravnava. Barbie je bil ob izidu deležen očitkov, da gre za film, naperjen proti moškim, kar je absurdna ugotovitev; pričujoči film je preveč mehkužen in ziheraški, da bi lahko kogarkoli ujezil.