It Lives Inside (2023)

Rating: 7 out of 10.

It Lives Inside, celovečerni prvenec Bishala Dutte, se ponaša s premiso, ki je značilna za skoraj vsako nadnaravno strašljivko, v kateri nastopajo najstniki. Samidha, mlado dekle južnoindijskih korenin, se je ob prihodu skupaj s svojimi starši v Ameriko uspešno asimiliralo v novo okolje, hkrati pa ustvarilo tesno prijateljstvo z vrstnico Tamiro. A s prihodom v srednjo šolo, se prijateljici začneta druga od druge oddaljevati, še posebej Tamira, ki je na šolskih hodnikih obravnavana kot introvertirana čudakinja, ki vedno s sabo v rokah nosi stekleni kozarec z nenavadno črno snovjo. Ko Samidha v jezi razbije Tamirin kozarec, slednja izgine neznano kam, prvo pa začne ogrožati nevidna nadnaravna sila. Ne bomo se pretvarjali, da takšnih zgodb še nismo videli; It Lives Inside je standardna kombinacija najstniške drame o identiteti in odraščanju ter grozljivke, v kateri se je glavna junakinja prisiljena soočiti s svojimi najglobjimi strahovi, Dutte pa formulo začini z motivi iz hindujskega ljudskega izročila. Ravno ta posrečena kombinacija pričujoči film rešuje pred utopitvijo v morje generičnosti in pozabljivosti. Filmu se pozna, da je Dutte vanj vložil ogromno energije in truda, hkrati pa postregel z vsemi elementi, potrebnimi za dobro žanrsko zabavo; odlične igralske predstave, dobro vzdušje, peščica resnično strašljivih prizorov in subtilen družbeni komentar, tokrat na tematiko težavnega procesa asimilacije tujcev v novo okolje. Seveda ni moč pričakovati, da je družbeni komentar pretirano globok in kompleksen, hkrati pa – kot že omenjeno – je filmu težko prisoditi, da postreže s kakršnokoli nepredvidljivo sceno ali šokom. It Lives Inside je standardna grozljivka, ki cilja na mlajše občinstvo, a je navkljub temu več kot spodobno razvedrilo za ljubitelje žanra.

Dead End (2003)

Rating: 8 out of 10.

Grozljivka Dead End, posneta za pičlih 900 tisoč dolarjev (zaslužila je 77 – krat več), je odličen primer, kako iz sila preproste fabule ustvariti enega boljših predstavnikov svojega žanra. Pričujoči film se loteva znanega klišeja t.i. “bližnjice” v grozljivkah; skupina ljudi želi priti do določenega cilja in se odloči, da bo tja prispela hitreje, če bo ubrala bližnjico, kar pa je vse prej kot idealna rešitev. Tokrat spremljamo družino Harrington, ki se na božični večer odpravi na praznovanje k sorodnikom, oče Frank pa zavije na osamljeno pot skozi gozd, ki pa v sebi skriva mnoge grozljive skrivnosti. Dead End se podobno kot enako prepričljiva srhljivka The Blair Witch Project drži prepričanja, da je odsotnost groze tisto, kar gledalca prestraši bitveno bolj kot hektolitri krvi in grmada posebnih učinkov. Filmu pomaga tudi to, da razvije galerijo simpatičnih likov, podkrepljenih z odličnimi igralskimi predstavami, še posebej očeta in mama v vlogi Raya Wisa in Lin Shayne. Poleg tega zgodba filma večkrat krene po izredno nepredvidljivih, celo šokatnih poteh, ki pripeljejo gledalca do zadovoljivega (četudi ne pretirano izvirnega) zaključnega preobrata. Vmes pa smo deležni okusne mešanice žanrov psihološkega trilerja, mistične drame, družinskega filma in črne komedije. Vse to in še več naredijo iz pričujočega filma prvovrstni gledalski užitek.