The Craft (1996)

Rating: 7 out of 10.

Čezlužna filmska industrija je v drugi polovici 90. let s pomočjo žanra mainstream grozljivk uspela ustvariti cel kup mladih zvezdnikov, ki so postali idoli najstnikov po vsem svetu; od Jennifer Love Hewitt, Josha Harnetta, Sarah Michelle Gellar pa vse do Neve Campbell, ki je z nastopom v ikoničnem satiričnem slasherju Scream (1996) postala ena od vidnejših “kraljic krika” 90. let. Naključje pa je naneslo, da je Campbellova istega leta posnela še eno grozljivko, ki je prav tako postala velika komericalna uspešnica in kultna roba; The Craft je fantazijski triler s sicer rahlo klišejsko zgodbo o osamljeni najstnici, ki se ob vselitvi v novo mesto spoprijatelji s tremi mladimi čarovnicami in začne prakticirati črno magijo, ob kateri se ji življenje sprva spremeni na bolje, vendar pa kmalu postane jasno, da vsak urok prinaša hude posledice za tistega, ki ga izpelje. Na vsebinski ravni je The Craft daleč od presežka; gre za še en stilsko dovršeni film o čarovnicah iz 90. let, ki uporabi motive črne magije in skritih urokov za moralno sporočilo o tem, kako se ne splača biti zloben in da se ti lahko vsako slabo dejanje maščuje kot brutalna karma. Kar film ves čas drži pokonci, je njegova izvrstna igralska zasedba, kjer največ pozornosti ukradejo tri “čarovnice” Fairuza Balk v eni od svojih najbolj ikoničnih predstav v karieri, Campbellova in Rachel True, medtem ko je glavna igralka Robin Tunney navkljub pogosti prezenci bolj dolgočasna in presenetljivo neizstopajoča. Režiser in scenarist Andrew Fleming navkljub občasni formulaičnosti ter plitkosti likov (z izjemo čarovnic so skoraj vsi liki nedodelani) uspešno lovi ravnotežje med najstniško melodramo in fantazijsko srhljivko ter dostavi prepričljivo kombinacijo smeha, drame in suspenza. The Craft je tipična mainstream grozljivka 90. let, ki pa vseeno očara s svojo spontanostjo in duhovitostjo.

Marshmallow (2025)

Rating: 7 out of 10.

Kultna grozljivka Friday The 13th je v začetku 80. let zakrivila popularnost t.i. slasherjev, ki se odvijajo v počitniških kampih, večina nastopajočih pa je s hormoni podivjanih najstnikov, za katere je gledalcu pogosto bolj ali manj vseeno, če končajo na morilčevem dnevnem meniju. In točno v to smer sprva krene tudi srhljivka Marshmallow, ki spremlja anksioznega in sramežljivega 12 – letnega Morgana, ki je čez poletje poslan v počitniški kamp ob jezeru, kjer je skupaj z ostalimi otroci pod budnim nadzorom vzgojiteljev, ki jim – po lastnih besedah – želijo pričarati najlepše poletje v življenju. Toda kmalu se izkaže, da nad kampom visi senca urbane legende o psihopatskem zdravniku, za katero pa se skriva še nekaj bistveno bolj strašljivega. Kot že omenjeno, se Marshmallow sprva namerno odvija kot klišejski mladinski slasher, ki pa nekje na polovici pridobi elemente psihološkega trilerja in znanstvene fantastike ter gledalca odpelje v popolnoma drugačno smer od pričakovane; režiser Daniel DelPurgatorio in scenarist Andy Greskoviak uspeta s pomočjo vzdušne temačne atmosfere, simpatične galerije likov, ki bi sicer zaslužili malce bolj poglobljene osebnosti ter presenetljivo solidnih predstav mlade igralske zasedbe domiselno in prebrisano obrniti žanrske klišeje na glavo in jim vliti novo življenje, pa četudi se ob nastopu odjavne špice zdi, da bo število gledalcev, ki jim bo končni preobrat všeč, enak kot tistih, ki ga bodo prezirali in v njem iskali vsebinske luknje, ki so sicer popolnoma možne. Marshmallow glede na ves potencial in ambiciozni koncept morebiti ne uspe izkoristiti vsega, kar ponuja, vendar pa je še vedno zelo soliden in napet psihotriler, ki bo gledalca enako močno prestrašil kot tudi spravil ob živce.