Četudi je legendarni Francis Ford Coppola zaslužen za celo vrsto filmskih klasik, se med njegove največje projekte v karieri šteje realizacija več kot štiri desetletja kreativnih sanj v obliki ZF eposa Megalopolis. O Coppolovi zagnanosti priča tudi dejstvo, da se je pred leti spustil v dobičkonosne posle s prodajo vinogradov zgolj zato, da bi zbral dovolj financ za realizacijo filma. Ne glede na končni rezultat, je Coppoli treba priznati vsaj to, da je eden redkih filmarjev, ki samozavestno sledi svoji viziji in je zanjo pripravljen tudi tvegati, kar je v današnjem svetu vse bolj konformistične filmske ponudbe vredno pohvale. Megalopolis je orjaški in pompozen film, ki se poigrava z konceptom vlečenja vzporednic med propadom zahodnega rimskega cesarstva in padcem vse bolj zradikalizirane sodobne Amerike; film se odvija v novodobnem Rimu, ki je nadrealistična imitacija mesta New York, kjer gledalci spremljamo rivalstvo med pragmatičnim županomo Franklinom Cicerom ter genialnim umetnikom in znanstvenikom Cezarjem Catalino, ki s pogledom v prihodnost civilizacije snuje izgradnjo utopičnega mesta Megalopolis. Kot že rečeno; vzporednice med rimskim cesarstvom in sodobno Ameriko so dokaj očitne, toda Coppolin film je prej osebna zgodba o nerazumljenem geniju, ki je vedno korak pred časom, njegove ideje pa so preveč grandiozne za običajnega človeka, kar filmu doda nianse kreativne samovšečnosti in pretencioznosti, vendar pa to ni največjega težava režiserjevega sanjskega projekta. Megalopolis je vizualno atraktiven, razkošen in ambiciozen film, kateremu ni moč očitati predvidljivosti, visoka mera eksperimentiranja s stilom in vsebino pa na več mestih zbudi gledalčevo radovednost. A tu se tudi prednosti filma končajo; Megalopolis je žal še vedno bizarno odigran in brezciljen film z enodimenzionalnimi liki, številnimi vsebinskimi luknjami in pretirano nagnjenostjo k eksperimentiranju, ne da bi Coppola ob tem računal, kako se bo ob ogledu počutil gledalec. Seveda je lepo, da je legendarni režiser uspel realizirati svoj “življenjski projekt”, vendar pa je cena gledalčevega potrpljenja žal previsoka, da bi Megalopolis označili za uspeh.
