Angleški filmar Paul Greengrass se je tekom svoje 30-letne kariere pogosto dotaknil resničnih tragedij oz. katastrof, katere je seciral s tehnično dovršenostjo ter ravno pravšnjo mero grobega realizma in emocionalnih udarcev, ki niso zatavali v območje osladnosti ali neokusne eksplotacije. S filmom katastrofe The Lost Bus se Greengrass loteva resnične zgodbe o Kevinu McKayju, vozniku šolskega avtobusa, ki se je leta 2018 med izbruhom najhujšega požara v zgodovini države Kalifornija odzval klicu na pomoč, da bi pripeljal 22 otrok in njihove učitelje na varno, vendar se med potjo začne ogenj nevarno širiti in Kevin nenadoma pristane v zelo tvegani situaciji, od katere je odvisna usoda v avtobusu ujetih otrok. The Lost Bus je v osnovi precej tipičen Greengrassov film, ki prinaša ogromno adutov kot tudi drobnih napak; s tehničnega vidika imamo znova opravka z razkošno in zastrašujočo mojstrovino, saj režiser z uporabo dokumentarističnega sloga, pogosto tresoče kamere, močnega suspenza in razkošne fotografije gledalca brez težav poskra v center dogajanja in mu ob pogledi na bližajoče se ognjene zublje celo spusti kapljice znoja po telesu. Na vsebinski ravni je film prav tako uspešen, še posebej po zaslugi režiserjevega pristopa, ki suvereno lovi ravnotežje med grobim realizmom in hollywoodskim patosom, ki se sicer ne uspe docela izogniti sentimentalnosti, a na srečo ta ni pretirana oz. nadležna. Greengrassu je v pomoč tudi odlična igralska zasedba, kjer zasijeta predvsem Matthey McConaughey kot McKay in America Ferrera kot ena od učiteljic, četudi so mnoge stranske predstave zelo prepričljive. Zaradi vključitve otrok, ki se znajdejo v smrtni nevarnosti, bi se The Lost Bus lahko brez težav spremenil v televizijsko limonado iz 90. let, vendar pa je Greengrass dovolj premeten in kompetenten filmar, da venomer ohranja zadostno količino emocijo kot tudi pristnosti. Razkošen, napet in emocionalen film katastrofe, ki služi tudi kot spoštljiv poklon človeškemu pogumu in vztrajnosti.
