Kaj bi storili, če vas nekega večera obiščeta dva plačana huligana, razdejata vaše stanovanje in v “zahvalo” urinirata na vašo preprogo? Točno to se zgodi glavnemu junaku kriminalne komedije The Big Lebowski; The Dude je ostareli hipi in brezposelni postopač, ki večino dneva preživi doma ali pa na kegljišču s svojima dobrima prijateljema, impulzivnim in neuravnovešenim Walterjem ter hipohonderskim Donniejem. Ker si deli priimek z vplivnim bogatašem Lebowski, zaradi katerega je tudi deležen neprijetnega obiska huliganov, zahteva povračilo stroškov za z urinom umazano preprogo, pri tem pa se zaplete v navidez preprosto predajo odkupnine za bogataševo ugrabljeno mlado ženo. Film, ki sta ga spisala in režirala brata Joel in Ethan Coen je predstavljal že njun drugi zaporedni zadetek v polno; po uspehu groteskne klasike Fargo sta se brata Coen s svojim naslednjim projektom lotila eksperimentiranja z žanrom noir kriminalk v stilu pulp romanov Raymonda Chandlerja in Jamesa M. Caina, temu pa sta dodala še zanju značilno dozo črnega humorja, ekscentričnih likov in pogosto absurdnih zapletov. The Big Lebowski za razliko od mojstrovine Fargo ne črpa humorja iz tega, da pogosto teatralne zaplete prikaže na smrtno resen način, ampak se film preprosto nikoli ne jemlje preveč resno, kar s seboj prinaša bolj lahkoten ton. To pa ne pomeni, da sta se brata Coen pomehkužila, saj so glavna odlika filma predvsem fenomenalne igralske predstave (velja izpostaviti nepozabna Jeffa Bridgesa in Johna Goodmana ki sta kot The Dude in Walter eden najbolj posrečenih tragikomičnih duetov), močan scenarij in predvsem za počit smešni dialogi, ki gledalca spravijo v huronski smeh brez zatekanja k straniščnim šalam, vulgarnostim ali pa nizanjem nadležnih popkulturnih referenc. The Big Lebowski je čudovita zmešnjava, napolnjena z ikoničnimi prizori (metanje svizca v kad, Walterjevo fantaziranje o svetu bolečine in spominih na vietnamsko vojno), široko galerijo odštekanih likov in nasploh pristnim surrealnim vzdušjem, ki nam ponuja vpogled v svet, kjer je prav vse mogoče. Klasika brez primere.

George Lucas je ime, ki ga ni treba predstavljati, saj se je zavest moderne popkulture za vedno zapisal s svojo vesoljsko sago Star Wars, ki je leta 1977 postavila nove temelje v žanru komercialno usmerjene znanstvene fantastike in rodila eno najdonosnejših franšiz vseh časov. Toda čarobnost, barvitost, humor in razburljivost omenjene filmske uspešnice niso prisotni v njegovem celovečernem prvencu, distopični ZF drami THX 1138; svet, ki ga pričujoči film predstavi, je namreč hladen, sterilen, krut in urejen po zgledu najbolj strogih totalitarnih režimov. Čustva, spolnost in družina so teme, o katerih se ne sme govoriti, ljudje so redno omamljeni z drogami, ki zatirajo emocije, red pa je vzpostavljen s strani policijskih androidov, izdelanih v tovarni, kjer je zaposlen tudi glavni junak filma THX 1138 (Robert Duvall). Ko ta začne podlegati svojim nagonom in se zaplete v erotično razmerje s sostanovalko LUH, se znajde pod drobnogledom oblasti, ki ga želi strogo kaznovati, toda v THX 1138 se poleg strasti zbudi tudi želja po uporu. THX 1138 je v osnovi še ena “orwellovska” drama, postavljena v totalitarno distopično resničnost, ki potegne ogromno vzporednic z mehanizmi diktatur, še posebej fašizma in nacizma, estetska podoba sveta pa je namerno sterilna, hladna in zaznamovana z barvo “odsotnosti” oz. belo. Lucas za razliko od Orwella ali pa – če že govorimo o filmskih distopijah – Kubricka v klasiki A Clockwork Orange ni obremenjen s političnimi / družbenimi komentarji, ampak venomer ostaja zasidran v ironično intimni zgodbi o zatiranem posamezniku, ki se znajde v notranjem spopadu z lastnimi občutji, kar bo za nekatere dobrodošel pristop, spet druge pa bo zmotilo, da so svet in njegovi liki preveč hladni in enodimenzionalni, da bi do njih gojili kakšna pristna čustva. Ta hladnost je sicer namerna in filmu ne škoduje, temveč še bolj izpostavi grozljivost diktatur, ki zatirajo drugačnost, hkrati pa Lucas v slabi uri in pol ustvari vesolje, ki je nenavadno fascinanten, pa četudi neraziskan. Odlične igralske predstave, mamljiva atmosferična glasba in potrpežljiv tempo uspejo zakriti nekatere Lucasove začetniške napake in upam si reči, da je THX 1138 eden od njegovih boljših, če ne celo najboljših filmov v karieri.