Demonska obsedenost je eden najpogostejših klišejev v filmskih grozljivkah, ki je že tako obrabljen, da večkrat meji na parodijo. Nemška drama Requiem sicer sledi temu motivu, hkrati pa ga obrne na glavo, saj se namesto posebnih učinkov, cenenih skokov v kamero in prisiljene dramatične glasbe posveča psihološkemu vidiku obsedenosti. Film predstavlja realističen vpogled v ozadje najbolj znanega primera eksorcizma Anneliese Michel, ki je pogoste epileptične napade in psihotične epizode pripisala moči demonov, ki so bivali v njenem telesu vse do leta 1976, ko je po seriji ritualov izganjanja zaradi hude podhranjenosti in izčrpanosti umrla. Requiem sicer ni biografija o Anelliese, saj predstavi nov lik globoko verne študentke pedagodike Michaele (Sandra Hüller), ki trpi za nepojasnjenimi napadi panike ter psihično obremenjenostjo zaradi pritiska njenih pretirano zaščitniških staršev, ki dekle ovirajo na poti do samostojnosti. Ni treba poudarjati, da sta si tako Anneliesina kot tudi Michaelina zgodba zelo podobni, le da tokrat ne prihaja do klasične eksplotacije resnične tragedije za izvajanje melodramatičnosti in pompoznosti. Requiem je naturalistična drama, ki obravnava stanje glavne junakinje kot psihično bolezen, ravno zato pa film izpade bistveno bolj strašljivo, saj se močno približa resničnosti in razgali kakšne posledice lahko pusti duševna stiska na človeku, če se nanjo ne odzove pravočasno. Seveda pa ne smemo prezreti še nekaterih subtilnih komentarjev na račun religije in kako ta izkoristi človekov strah za zganjanje moralne panike. Prestresljiva mojstrovina strahu in verskega fanatizma.
