Nemška mladinska pustolovščina Night Forest se sprva odvija kot zgodba o zapletenem, a vendar ljubečem odnosu med očetom in sinom; osnovnošolec Paul spremlja svojega ekscentričnega očeta, ki je obseden z iskanjem skrivnostne jame v gorah in je v očeh meščanov označen za popolnega čudaka, vrednega psihiatrične obravnave. Edini, ki mu verjame, je seveda Paul in ko oče skrivnostno izgine, deček leto dni kasneje v njegovi pisarni odkrije dnevnik z zemljevidom, ki naj bi kazal pot do mistične gorske jame. Na tej točki se film spremeni v napeto pustolovščino, kjer Paul s svojim najboljšim prijateljem Maxom krene na potovanje skozi gozdove, da bi odkril jamo in hkrati ugotovil, kaj se je v resnici zgodilo z njegovim očetom. Night Forest je preprost in nepretenciozen film, ki spretno prepleta mladinsko dramo o bolečem odraščanju neprilagojenih dečkov ter pustolovski triler z elementi mistike. In četudi je zgodba bolj ali manj predvidljiva (z izjemo presenetljivo grenkega konca) in ne odstopa od žanrskih konvencij, bo mlajša publika v filmu našla ogromno razlogov za uživanje; za razliko od čezlužniških mladinskih filmov, ki postajajo vse bolj spolirani in nagnjeni k sentimentalizmu, se film režiserja in scenarista Andrea Hörmanna nikoli ne odmika od krute resničnosti in uspe gledalce med drugim nasloviti s problematikami nasilja v družini ter družbene izobčenosti. Film pa se hkrati lahko pohvali z izjemno čudovito in na trenutke sapo jemajočo fotografijo, dobrim smislom za humor in presenetljivo visoko mero suspenza. Night Forest je prisrčen mladinski film, ki odlično razume ciljno publiko in jo ne podcenjuje, poleg zabave in vznemirjenja pa uspe dostaviti tudi kakšno poučno sporočilo.

Špansko-francoska koprodukcija The Beasts na površju deluje kot še en ruralni triler, v katerem se spopadata podeželska tradicija in urbana modernost; v ospredju zgodbe je francoski par, ki se preseli na podeželje španske Galicije, da bi se tam ukvarjala s prenovami zapuščenih kmečkih hiš in se hkrati zbližala z naravo, pri tem pa se zapleteta v spor s lokalnima posebnežema, ki se od verbalnih žaljivk kmalu primeta za orožje in začneta dvojico resno ogrožati. Režiser in scenarist Rodrigo Sorogoyen je zgodbo filma povzel po resničnih dogodkih, ki se naj bi pripetili med letoma 2010 in 2014 v vasici Petin in v zlajano formulo ruralnih trilerjev vnesel nekaj svežine, četudi ne uspe docela ubežati formulaičnosti vsebine. Igralska zasedba je odlična, na čelu z Denisom Menochetom in Marino Fois v glavnih vlogah, ki svojima likoma dodata dobršno mero pristne človeške topline in všečnosti, zaradi katerih je tudi gledalec bolj emocionalno vpet v njun boj za preživetje. Odlika filma je tudi ta, da si vzame veliko časa za razvoj konflikta (četudi je že od prvega prizora naprej jasno, da med francoskim parom in galicijskimi vaščani vlada neprijetna napetost) in dogajanje napolni z veliko suspenza, hkrati pa zgodba nikoli ne zapade v pretiravanje in teatralnost. The Beasts je nasploh film, ob katerem ni moč trditi, da se zgodba pred nami ne bi mogla zgoditi, težava je zgolj v tem, da je v okviru žanra t.i. ruralnih trilerjev težko odkrivati toplo vodo in Sorogoyen je tudi zgolj napol uspešen. Zgodba filma krene točno tam, kamor gledalec pričakuje in si sposoja elemente iz klasik kot sta Deliverance in Straw Dogs, povrhu tega pa je še občutno predolg in absolutno ne upraviči svojih skoraj dveh ur in pol, kolikor traja. The Beasts morebiti ni film, ki pusti pri gledalcu trajnejšo sled, vendar pa je dovolj napet in učinkovit za vsaj enkratni ogled.