Bukarešta, jeseni 1972. Sedemletna vladavina romunskega predsednika Ceausescuja se je spremenila v komunistično tiranijo, ki med drugim želi zavarovati mladino pred “škodljivimi” vplivi zahoda. Slednjega v filmu Metronom simbolično predstavlja med mladimi priljubljena radijska postaja, ki predvaja glasbo izvajalec kot sta Jimi Hendrix in The Doors. V primežu hladnega in jeklenega režima pa se rojeva ljubezenska zgodba; občutljiva najstnica Ana se sooči z dejstvom, da se bo njen fant izselil iz države, poleg tega pa dekle med obiskom prepovedane zabave s svojimi vrstniki pristane v prostorih policijske postaje, kjer ji postavijo ultimat; izdati mora svoje prijatelje, v nasprotnem primeru pa je grozi zaporna kazen. Metronom jezdi na t.i. romunskem novem valu, katerega filmi pogosto prepletajo globoko osebne zgodbe in kritične poglede na železno roko preteklega komunističnega režima in v primeru filma režiserja in scenarista Alexandruja Belca je osrednji motiv ljubezen oz. bolje rečeno; prepovedana ljubezen. Četudi se zdi, da je ta motiv že dodobra zlajan, ga Belc osveži s tem, da zgodbo o mladih zaljubljencih ne polni s sentimentalizmom ter naivnostjo, temveč jo tudi v redkih sladkih trenutkih začini s trpko resničnostjo političnega nasilja ter paranoje, ki uničuje krhko mladost glavnih junakov. Film hkrati zaznamujejo tudi čudovito minimalistična fotografija, naturalistična igra ter premetena kontrastna struktura zgodbe, ki se v prvi polovici odvija skoraj kot sladka romantična drama, vendar pa v nadaljevanju nemudoma pridobi bolj temačne in pretresljive momente. Metronom je enako preprost kot tudi kompleksen film, ki bo gledalcem nedvomno stal v trajnem spominu.
