V današnjih časih, ko smo tudi v domačem prostoru zaznali učinke policijske represije in sistemskega nasilja, se zdi, da je ogled moderne francoske klasike La Haine še toliko bolj nujen, pa četudi neprijeten in moreč. Moreč v tem smislu, da film nagovarja problematiko, ki se v zadnjih 25. letih ni razrešila, ampak ravno nasprotno; poglobila se je in postala še bolj aktualna kot kadarkoli prej. Film režiserja in scenarista Matthieuja Kassovitza spremlja en dan (in noč) v življenju treh prijateljev iz revnega pariškega blokovskega naselja, katerega so le dan prej zaznamovali množični neredi zaradi hospitalizacije Abdela Ichahe, enega od stanovalcev, ki je bil podvržen brutalnemu policijskemu nasilju. Med trojico je najbolj radikalen Vinz, ki želi z ukradenim policijskim revolverjem maščevati Abdela, afriški priseljenec Huber je boksar, ki se preživlja s preprodajo mamil, medtem ko je Said muslimanski priseljenec, ki se vedno znova znajde v vlogi človeka, ki miri strastih obeh prijateljev. La Haine v grobi črno-beli tehniki in z dokumentarističnim pristopom beleži sprva nepomembne in zabavne pripetljaje trojice, na vsake toliko časa pa dogajanje prekineta grozeči senci policijske represije, ki čisti za razdejanjem prejšnje noči ter simboličnega soda smodnika znotraj blokovskega naselja, katerega jeza in obup čakata na izbruh v najbolj radikalni obliki. Kassovitz na več mestih neposredno in surovo razgali policijsko nasilje ter izživljanje nad revnejšim prebivalstvom, ki solidarnostno stoji ob strani svojemu tovarišu v bolnišnici, vendar pa je film dovolj odgovoren, da ob nastopu odjavne špice funkcionira kot humanistično opozorilo o tem, da nasilje rodi samo še več nasilja. Ker gre za evropsko produkcijo, La Haine ne postreže s sentimentalnostjo, poenostavljenostjo in pridiganjem, kot v vsebinsko podobnih izdelkih radi počnejo čezlužniški filmarji, ampak ostaja venomer iskren, realen in pospremljen z vrhunskimi igralskimi predstavami, še posebej Vincenta Cassela v vlogi Vinza. La Haine je enako radikalen kot odgovoren film, ki poziva k uporu, hkrati pa je dovolj poglobljen, da gledalca seznani s tem, kaj je ljudi pripeljalo do revolta.
