Breaking Bad (2008 – 2013)

Povezana slika

Televizijska produkcija je v zadnjem desetletju in pol močno napredovala in na vsake toliko časa se najde kakšna nadaljevanka, ki tako kritikom kot gledalcem obrne življenja na glavo. Takšen primer je bila mafijska saga The Sopranos ali pa fantazijski ep The Game of Thrones, nekje vmes pa je prestolu počivala nadaljevanka o prav posebni vrsti kuhe. Breaking Bad je večplastna in kompleksna pripoved o srednješolskem učitelju kemije Walterju Whitu (življenjska vloga Bryana Cranstona), ki le nekaj dni po srečanju z abrahamom ugotovi, da boleha za smrtonosno obliko pljučnega raka. V obupni želji, da bi bila družina po njegovi smrti finančno priskrbljena, se po naključju poveže z nekdanjim učencem Jessejem Pinkmanom (Aaron Paul) in postane distributer kristalnega metamfetamina, kar ga nemudoma povede na pota kriminala, dvojnih iger, nasilja ter laži, s katerimi ogrozi tudi družinsko življenje. Ni presenetljivo, da pričujočo nadaljevanko tako kritiki kot gledalci uvrščajo med vrhunce TV produkcije, saj ta izvrstno pilotira med črno komedijo, bridko satiro o krvavem davku t.i. “ameriških sanj” ter brutalno tragedijo o tem, kako daleč je človek pripravljen iti za zaščito svoje družine. Prebrisan scenarij, odlična igra, destruktivno – očarljiva kemija med glavnima likoma, inteligenten humor in presunljivo natančen vpogled v svet preprodaje drog naredijo iz Breaking Bad vsekakor nekaj, kar po vsebini in stilu presega The Sopranos, ki je pred tem držala titulo najboljše televizijske nadaljevanke vseh časov (pa četudi moje malenkosti ni prepričala). Kljub temu pa sam pričujoče serije ne bi uvrstil tako visoko, saj so me na večkrat zmotile nekatere precej nezanimive stranske zgodbe (npr. nezvestoba Walterjeve žene, kleptomanstvo ženine sestre Marie), prav tako pa je na več mestih moč čutiti vsebinsko razvlečenost, vendar vse te napake niso preveč usodne, da bi me oropale splošnega užitka. Breaking Bad je serija, ki pojmu kuhanje doda svoj poseben pomen.

Ocena 4

Pojdi z mano (2016)

Povezana slika

Rating: 8.5 out of 10.

Slovenski filmar Igor Šterk je znan predvsem po filmih z močnim vizualnim nabojem in kompleksnim umetniškim sporočilom, vendar pa se je tokrat lotil bolj popularnega žanra in sicer mladinskega pustolovskega trilerja Pojdi z mano. Preprosta zgodba o štirih najstnikih, ki se izgubijo v gozdovih in postanejo tarča nevidne nevarnosti, ni zgolj odličen film, primeren za staro in mlado, ampak eden najboljših slovenskih filmov nasploh. Očarljiva, zabavna, dinamična in ponekod presenetljivo srhljiva pustolovščina z uporabo minimalizma predstavi neusmiljen trk nevarne divjine, v katero je pahnjena generacija, ki odrašča ob mobilnih telefonih in internetu. Poleg tega, da je film čudovito posnet (Slovenci se res ne zavedamo lepot lastnih gozdov) in da Šterkova inovativna raba “zalezovalske” kamere gradi vrhunsko napetost, je film uspešen tudi na področju, kjer večina mladinskih zgodb pogori; štirje glavni igralci, vsi kakopak najstniki, opravijo svoje delo neverjetno dobro in prepričljivo zajamejo za mladost značilno zagnanost, strah, naivnost, radovednost in ob kriznih trenutkih tudi pogum. Z drugimi besedami; Pojdi z mano je mladinski film, ki ne podcenjuje svojega občinstva in ga pri tem nahrani tudi s kakšno modrostjo. Brez kančka dvoma lahko rečem, da je Slovenija bogata za še en filmski presežek.