Fargo: 1. sezona (2014)

Rating: 10 out of 10.

Glede na to, da je film Fargo v očeh mnogih ljubiteljev sedme umetnosti upravičeno čislan kot klasika, je bil prvi val zaskrbljenosti ob najavi, da se pripravlja serija, ki bo temeljila na istoimenskem filmu bratov Joela in Ethana Coena, povsem upravičen. Na srečo so ti strahovi zelo hitro postali preteklosti; prva sezona nadaljevanke ustvarjalca Noaha Hawleyja ni brezdušen produkt, ki se slepo zanaša na slavo kultnega filma, ampak služi kot njegovo “duhovno” nadaljevanje, ki izvrstno povzame vse njegove ključne elemente in jih servira na svež in domiseln način. Desetdelna nadaljevanka, ki je zgolj bežno povezana s filmom, predstavi zgodbo zavarovalniškega agenta Lesterja Nygaarda (odlični Martin Freeman), ki po naključju naleti na skrivnostnega neznanca Lorna Malva (srhljivo simpatični Billy Bob Thornton), za katerega se izkaže, da je psihopatski morilec, ki za sabo rad pušča krvavo sled. Njuno srečanje povzroči val nasilja v navidez mirnem mestecu Bemidji in zdi se, da je edina, ki lahko zaustavi to klanje, simpatična in dobrosrčna policistka Molly Solverson (Allison Tolman, ki s svojo dobrodušno prezenco predstavlja simpatično različico policistke Marge iz filma, ki jo je odigrala nepozabna Frances McDormand). Kot je že bilo omenjeno, je Fargo duhova nadgradnja filma, ki posvoji zmagovalno kombinacijo ekstremnega nasilja, črnega humorja in ekscentričnih likov, kompleksno in nepredvidljivo zgodbo pa zaznamuje s ravno pravšnjo dozo cinizma in eksistencializma. Drugače povedano; ko je serija napeta, je strašansko napeta. Ko je serija duhovita, bo gledalec počil od smega. Ko mora serija zaigradi na gledalčeve emocije, to stori s presunljivo lahkotnostjo. Fargo je nedvomno eden od vrhuncev televizijske produkcije v zadnjih let in serijo kot tako lahko brez težav postavimo ob težkokategorne velikane kot so Twin Peaks, The Wire in Breaking Bad.

Blade Runner (1982)

Rating: 9.5 out of 10.

Žanr znanstvene fantastike se je že od svojih začetkov večinoma ukvarjal z zgolj eno temo; odnos med človekom in strojem. Nekateri so se tega dotaknili na nekoliko bolj komercialni način (Terminator), obstajajo pa tudi filmi z nekonvencionalno noto in zahtevno fabulo, ki odpira mnogo kompleksnih vprašanj z dvoumnimi odgovori. Blade Runner, moreča in zastrašujoča mojstrovina Ridleyja Scotta, je takšne vrste film; zgodba o prihodnosti, kjer človeštvo iznajde nekakšne humanoide z omejenim rokom življenja, imenovane replikanti. Ko skupina štirih replikantov zapusti svojo kolonijo in pristane na Zemlji (kar je v očeh zakona obravnavano kot zločin), jo mora nekdadnji policist Deckard (Harrison Ford v svoji življenjski vlogi) izslediti ter eleminirati. Blade Runner je film, ki posvoji estetiko filmov noir in jih zmeša z elementi futuristične vizije sveta, kar se je kasneje razvilo v prav poseben žanr, imenovan cyberpunk noir. Podobe “postapokaliptičnega” sveta, ki je zaznamovan z debelim smogom in konstantnim deževjem, se izvrstno dopolnjujejo z vizionarsko zgodbo o večnem konfliktu med strojem in človekom ter kakšna je prava vrednota čustev, spominov in vsega, kar nas dela “človeškega”. K temu dodajmo še odlično igralsko zasedbo (poleg Forda se izkaže diabolični Rutger Hauer), hipnotično elektronsko glasbo ter enega najbolj dvoumnih in provokativnih koncev v filmskih zgodovini, rezultat tega pa je ob izidu spregledana, danes pa večna žanrska mojstrovina.