Glede na to, da je film Fargo v očeh mnogih ljubiteljev sedme umetnosti upravičeno čislan kot klasika, je bil prvi val zaskrbljenosti ob najavi, da se pripravlja serija, ki bo temeljila na istoimenskem filmu bratov Joela in Ethana Coena, povsem upravičen. Na srečo so ti strahovi zelo hitro postali preteklosti; prva sezona nadaljevanke ustvarjalca Noaha Hawleyja ni brezdušen produkt, ki se slepo zanaša na slavo kultnega filma, ampak služi kot njegovo “duhovno” nadaljevanje, ki izvrstno povzame vse njegove ključne elemente in jih servira na svež in domiseln način. Desetdelna nadaljevanka, ki je zgolj bežno povezana s filmom, predstavi zgodbo zavarovalniškega agenta Lesterja Nygaarda (odlični Martin Freeman), ki po naključju naleti na skrivnostnega neznanca Lorna Malva (srhljivo simpatični Billy Bob Thornton), za katerega se izkaže, da je psihopatski morilec, ki za sabo rad pušča krvavo sled. Njuno srečanje povzroči val nasilja v navidez mirnem mestecu Bemidji in zdi se, da je edina, ki lahko zaustavi to klanje, simpatična in dobrosrčna policistka Molly Solverson (Allison Tolman, ki s svojo dobrodušno prezenco predstavlja simpatično različico policistke Marge iz filma, ki jo je odigrala nepozabna Frances McDormand). Kot je že bilo omenjeno, je Fargo duhova nadgradnja filma, ki posvoji zmagovalno kombinacijo ekstremnega nasilja, črnega humorja in ekscentričnih likov, kompleksno in nepredvidljivo zgodbo pa zaznamuje s ravno pravšnjo dozo cinizma in eksistencializma. Drugače povedano; ko je serija napeta, je strašansko napeta. Ko je serija duhovita, bo gledalec počil od smega. Ko mora serija zaigradi na gledalčeve emocije, to stori s presunljivo lahkotnostjo. Fargo je nedvomno eden od vrhuncev televizijske produkcije v zadnjih let in serijo kot tako lahko brez težav postavimo ob težkokategorne velikane kot so Twin Peaks, The Wire in Breaking Bad.
