Zgodba temačnega trilerja The G spada v kategorijo saj ni res, pa je in razgalja groteskno skorumpiranost in nemoralnost sistema; film namreč temelji na podlagi resničnih prevar v ameriškem pravnem sistemu, ki omogočajo, da se upokojencem, ki ne morejo več skrbeti zase, po hitrem postopku dodelijo skrbniki, ki svoje “stranke” dobesedno zaprejo v dom in nato poberejo celotno njihovo premoženje. Ta usoda doleti tudi glavno junakinjo pričujočega filma; Ann (Dale Dickey) je starejša ženska s skrivnostno preteklostjo, ki zaradi hudih težav z alkoholom pogosto zanemarja svojega hudo bolnega moža, hkrati pa je odtujena od ostale družine z izjemo vnukinje Emme, ki ji edina stoji ob strani. Slednja je postavljena pred hudo preizkušnjo, ko nekega dne Ann in njenega moža dodelijo v oskrbo moškemu, ki dvojico zapre v zanemarjen stanovanjski objekt in skuša najti domnevno visoko vsoto denarja, ki jo Anna skriva pred vsemi. The G režiserja in scenarista Karla R. Hearna spretno pilotira med konvencionalnim neo-noir trilerjem in ostro socialno dramo, ki ponuja shrljiv vpogled v žal pogosto zamolčano problematiko “legalnega” sistemskega izvajanja nasilja nad starejšimi. Zgodbo, zaznamovano z vzdušno temačno atmosfero in zanimivimi preobrati, poganja predvsem izvrstna (in predvsem drzna) igralska predstava veteranke Dickeyjeve, ki dobro utelesi robustnost in čustveno otopelost glavne junakinje. Četudi ima film nekaj manjših težav z nedorečenostjo in občasno nevmesnimi stranskimi zgodbami, se ta vedno uspe držati nad povprečjem zaradi svojega iskrenega in brutalno zastrašujočega pristopa do problematike, ki bi jo marsikateri drug režiser izkoristil za namene solzave melodrame. The G je upravičeno jezen film, ob katerem gledalci zgolj prestrašeno obmolknejo.
