Psihološki dramski triler Sharp Corner spremlja tričlansko družino, ki se vseli v novo hišo, ki jo je kupila za smešno nizko ceno, kar je vse prej kot srečno naključje. Hiša je resda lepa in prostora, vendar se nahaja tik ob nevarnem cestnem ovinku, kjer se že prvo noč po vselitvi zgodi tragična prometna nesreča, v kateri umre komaj polnoletni mladenič. Incident močno zaznamuje celotno družino, še posebej očeta Josha (Ben Foster), ki postane obseden z raziskovanjem okoliščin omenjene tragedije in pri tem začne zanemarjati službo in druge vsakdanje obveznosti, življenje družine pa še dodatno poslabšajo nove prometne nesreče, ki se pripetijo pred pragom njene hiše. Sharp Corner je film, ki glede na zaplet deluje rahlo absurdno, vendar niti malo oddaljeno od krute resničnosti, še posebej v današnjem času naraščujočega strahu in tesnobe; režiser in scenarist Jason Buxton, ki je pred dobrimi dvanajstimi leti navdušil z enako zastrašujočo psiholško dramo Blackbird, elegantno in s subtilno kritičnostjo pilotira med žanri družinske drame in psihološkega trilerja, obenem pa na izviren in domiseln način analizira pogosto obravnavane problematike obsedenosti in krhkosti medčloveških odnosov, v prizemljeno zgodbo pa vnaša primerno mero suspenza, četudi bi bila oznaka triler tokrat rahlo zavajujoča, saj elementi le tega pridejo do izraza šele v zadnji tretjini. Kjer film najbolj zasije, je v svojih izvrstnih igralskih predstavah, kjer največ pozornosti ukrade vedno nekoliko krivično podcenjeni Foster, ki svojemu liko doda idealno mero sočutja kot tudi srhljivosti, ki jo prinaša posameznikova obsedenost. Sharp Corner ni primeren za vsakega gledalca, še posebej ne za tiste, ki so bolj nepotrpežljive narave in od filmov zahtevajo odgovore, toda Buxtonova karakterna študija zadane v polno ravno zaradi svoje neprilagojenosti in vzpodbujanja gledalca k iskanju lastnih zaključkov. Srhljiv portret tesnobnosti modernega človeka.