Citizen X (1995)

Mesar iz Rostova. Rdeči razparač. Razparač iz Rostova. To so bili vzdevki verjetno najbolj zloglasnega serijskega morilca vseh časov, Andreja Romanovicha Chikatila iz Rusije, ki bi s svojimi sprevrženimi dejanji v zadrego spravil mnogo ameriških “sotrpinov” tipa Ted Bundy, John Wayne Gacy in Albert Fish. Chikatilo je namreč med letoma 1978 in 1990 na območju Rostova zverinsko umoril (uradno) 56 oseb, med katerimi so prevladovali otroci in mladoletna dekleta. Motive za njegova dejanja je možno izluščiti iz težavnega otroštva in mnogih potlačenih travm, ki so ga posledično spremenile v pošast z apetitom po ubijanju kot sredstva za seksualno potešitev. Pri vsem skupaj pa je najbolj žalostno to, da bi njegovo vladavino terorja zaustavili dosti prej, če se ne bi v že tako majavo policijsko preiskavo vključevala oblast s trdnim prepričanjem, da so serijski morilci zgolj produkt dekadentnega zahoda in da zanje v idilični podobi Sovjetske zveze ni prostora, poleg tega pa je bil Chikatilo član partije, kar ga je v očeh oblasti avtomatsko naredilo nedolžnega. Film televizijske hiše HBO z naslovom Citizen X je navkljub relativno kratki minutaži (103 minute) presenetljivo poglobljen in vsebinsko močan izdelek, ki gledalca hitro potegne v samo dogajanje in ga ne izpustil iz svojih rok vse do zadnje minute. Zgodba se v manjši meri posveča gradnji psihološkega profila serijskega morilca, vendar ne gre nikoli tako daleč, da bi z njim sočustvovala oz. opravičevala njegova dejanja, bistveno več poudarka pa je na neusmiljeni kritiki mehanizmov oblasti nekdanjega sovjetskega režima, ki preiskavo umorov večkrat pripelje do mrtve točke. Film obenem prepričljivo prikaže stanje revščine v Sovjetski zvezi ter podhranjenost nižjega sloja, na katerega je Chikatilo tudi prežal. Sama zgodba pa ne bi bila tako prepričljiva brez odlične igralske zasedbe, kjer zablestita predvsem Stephen Rea v vlogi zagriženega preiskovalca in Donald Sutherland kot edini predstavnik oblasti, ki verjame v okrutni pohod serijskega morilca. In četudi nam je konec filma že vnaprej znan, je izdelek izredno napet in poln nepričakovanih preobratov, ob tem pa se je seveda potrebno vprašati, koliko resnice se skriva v prikazanem. To pa niti ni tako pomembno, saj v vsakem primeru pridemo do zaključka; Citizen X je eden najboljših filmov o lovu na serijskega morilca.

Ocena

Rating: 5 out of 5.

The Skin I Live In (2011)

Rating: 8 out of 10.

Španski filmski mojster Pedro Almodovar že od nekdaj izraža globoko zanimanje za človeško telo, največkrat v korelaciji z erotiko in spolnostjo. Na nek sprevržen način se tega loteva tudi v psihološkem šokerju The Skin I Live In, ki pripoveduje zgodbo o uspešnem plastičnem kirurgu (Almodovarjev stalni sodelavec, znova šarmantni in odlični Antonio Banderas) s travmatično preteklostjo; odkar je njegova žena zgorela v požaru, se namreč katarzično trudi najti formulo za “popolno nadomestno kožo”, ki bi lahko pomagala žrtvam bolezni in poškodb kože. Ko mu naposled to tudi uspe, opusti svojo etično držo in začne izvajati tvegan eksperiment na mladi ženski s prav tako skrivnostjo preteklostjo, tekom njenega bivanja v kirurgovi velikanski vili pa se začnejo luščiti šokantne podrobnosti iz življenja obeh.  The Skin I Live In je provokativen film o večni problematiki človekovega obsedenega čaščenja videza in zunanje “lepote”, s katerim želi zakriti svojo notranjo bolečino in čustveno izpraznjenost. Zato ne preseneča, da je film poln unikatnih kontrastov med barvitim materialnim razkošjem, v katerem živi glavni junak ter njegovo prazno notranjostjo, kjer je koža zgolj lupina brez žarka človečnosti. Film je prav tako zelo naporen film, saj Almodovar zgodbo razvija počasi in potrpežljivo, njeni posamezni delčki pa se začnejo sestavljati v celoto šele v zadnji tretjini. Do tam pa film preskakuje med preteklostjo in sedanjostjo in četudi gledalcu ne bo docela jasno, v katero smer zgodba potuje, bo očaran nad njeno misterioznostjo ter postopnimi šoki, ki nikoli niso sami sebi v namen ali pa zgolj v namene cenene eksplotacije. The Skin I Live In je film brez kompromisov, ki preko intimne zgodbe gledalca vzpodbudi k širšemu razmisleku o tem, odkod izhaja prava lepota.