A Single Man je režijski prvenec modnega oblikovalca Toma Forda (širše občinstvo ga sicer bolje pozna po svojem drugem celovečercu, psihološkem trilerju Nocturnal Animals), ki se loteva znotraj krogov sedme umetnosti že večkrat obravnavane tematike soočanja z izgubo najbližjega, mučnega procesa žalovanja in iskanja smisla navidez praznega življenja. Vse to doleti glavnega junaka, univerzitetnega profesorja književnosti Georgea (Colin Firth v eni od svojih najbolj ganljivih vlog v karieri), ki po tragični smrti svojega partnerja pade v globoko depresijo in naveličanost nad življenjem. Ker ga bolečina tako psihično kot fizično utruja, se odloči storiti samomor, pred tem pa skuša preživeti sproščen večer s svojo najboljšo prijateljico Charley (Julianne Moore) ter se na dostojanstven način posloviti od sveta. Gledalec tako spremlja Georga na zadnji dan njegovega življenja, ko se utaplja v spominih in doživlja redke trenutke obuditve nečesa, za kar je mislil, da je že izgubljeno. Zgodbe o žalovanju in premagovanju osebne bolečine so v filmih pogosto prisotne in lagal bi, če rečem, da A Single Man na vsebinski ravni izstopa, je pa zato toliko bolj fascinanten način, kako je Georgeova zgodba prikazana. Režiser Ford s poetično občutljivostjo in domiselno uporabo barvnih filtrov (vsakič, ko George zagleda / občuti nekaj, za kar se mu še zdi vredno živeti, sicer sivinsko pusti kadri barvno oživijo) prikaže drobne žarke upajoče svetlobe, ki spremlja glavnega junaka žalovanje, z odličnimi dialogi in monologi pa je njegova stiska še bolj izpostavljena. Nasploh je A Single Man izredno prepričljiva eksistencialna drama, ki iskreno in hkrati poetično izriše verjetno enega najtežjih obdobij v življenju vsakega človeka, temu pa še doda nekaj humorja in namerne melodramatičnosti. Več kot obetaven filmski prvenec Toma Forda.

Jungleland navidez spominja na še en klasični boksarski film; Lion je mlad boksar, ki živi v senci svojega starejšega brata in managerja Stana. Oba se za silo prebijata skozi vsakdanjik, ne pomaga pa jima niti to, da sta do vratu zadolžena in preganjanja s strani lokalnega kriminalca, ki jima ponudi možnost odrešitve; njun dolg bo odpisan, če se udeležita tekmovanja v ekstremnem boksu, vendar pa je možnost, da se Lion iz ringa ne vrne živ, toliko večja. Kot že rečeno; Jungleland ni film o boksanju, saj je tega zgolj za vzorec, glavnino zgodbe pa sestavlja melanholični road movie, kjer se sprva medsebojno trdno povezana brata znajdeta na razpotju; Stan skuša preživeti, medtem ko je Lion vse bolj prepričan, da svojega živjenja nima pod kontrolo in da bo celo življenje odvisen od svojega brata. Ta konflikt je v filmu prikazan dokaj prepričljivo, še posebej po zaslugi odličnih igralskih predstav Charlija Hunnama in Jack O’Connella, za nekaj romantičnih iskric pa poskrbi prikupna Jessica Barden kot skrivnostno dekle po imenu Sky, ki začne predstavljati Lionovo moralno oporo. Zgodba sama po sebi ni pretirano izvirna in pelje večinoma tja, kamor pričakujemo, toda navkljub temu film prepriča z zanimivimi junaki, humorjem, počasnim tempom in hkrati živahnim dogajanjem, ki venomer ostaja zasidran v surovi resničnosti umazanega sveta kriminalnega podzemlja. Jungleland ne predstavlja žanrskega presežka, je pa navkljub temu dobra mešanica filma ceste, družinske drame in trilerja.