Izguba najbližjega na človeku pusti močno sled, sam proces žalovanja in prebolevanja pa se izraža na sto in en način. Kanadska drama Mouthpiece ponudi enako bridek kot tudi zabaven vpogled v psiho glavne junakinje, mlade pisateljice Cassandre, ki se ne sooča zgolj z nenadno smrtjo svoje matere Elaine, ampak je hkrati postavljena pred težko preizkušnjo, ko mora sestaviti govor za njen pogreb. Skozi večino filma gledalec spremlja glavno junakinjo in njeno notranjost razdvojenost (tudi fizično, saj vloga Cassandre pripada dvema igralkama, odličnima Amy Nostbakken in North Sadavo), ki se najbolj odraža preko konfliktnega odnosa s svojo materjo; ta je namreč bila nekoč obetavna pisateljica, vendar se je kasneje zavoljo skrbi za otroke odpovedala tej karieri. Srčika filma se skriva ravno v generacijskem kontrastu, kjer Cassandra kot samostojna ženska ne uspe razumeti, zakaj bi njena mater opustila vse svoje potenciale, da bi se podredila vlogi stereotipne razočarane gospodinje. Mouthpiece režiserke in scenaristke Particie Rozema tako ni zgolj film o žalovanju, ampak hkrati uspe načeti mnoga pomembna feministična vprašanja o težavnem položaju ženske v sodobnem svetu, ki včasih ni pogojen zgolj z moškim vplivom, ampak tudi slabo samopodobo, simboličnim žrtvovanjem in strahom pred zavrnitvijo. Vse te ideje bi lahko v miksu delovale zmedeno, vendar jih Rozema zapakira v eno od najbolj ganljivih filmskih izkušenj letošnjega leta, podkrepljeno z odličnimi igralskimi predstavami, domiselno montažo, hudomušnim surrealnim vzdušjem ter toplim humorjem, hkrati pa tudi na iskren ter subtilen način odpre mnoga vprašanja iz področja feminizma, ne da bi pri tem izpadel pridigarsko ali agresivno. Mouthpiece je mala filmska mojstrovina, ki jo zlepa ne boste pozabili.

Age Out je še eden od krivično spregledanih biserjev ameriškega neodvisnega filma, ki si nedvomno zasluži več pozornosti. Intimna, temačna in poetična zgodba o mladeniču, ki je večino svojega otroštva preživel na ulici ali za zidovi sirotišnice, gledalca popelje v sam epicenter brezizhodnosti in naveličanosti milenijske generacije. In tu ni govora o razvajencih, ki si ustvarijo kariero na družabnih omrežij in vsakodnevno obtožujejo svoje premožne starše, da jim niso kupili novega avtomobila. Ne, tu je govora o mladih, ki so oropani starševske ljubezni, odvrženi na cesto in prepuščeni samemu sebi. Age Out ne postreže z veliko zgodbe, ampak v prvi vrsti deluje kot odiseja samospoznanja ter premagovanja krivde, ko se tovrstni posameznik zaplete v okruten zločin. Melanholični ton filma, ki pogosto zajadra v vode vizualne poezije, se spotakne ob trpki realizem, ob katerem nihče od vpletenih ni deležen enostavnih rešitev iz nastalih konfliktov. Ravno ta surovost filmu dodajata iskrenost in avtentičnost, vendar ta ne bi dosegel tako dobrega rezultata brez odlične zadržane igre mladega upa Tya Sheridana, ki izvrstno zajame občutke glavnega junaka, ne da bi ga pri tem pocukral z neprepričljivimi dialogi ali reakcijami. Age Out je odličen film, ki bo nekatere navdušil s svojo nekonvencionalno držo in poetičnostjo, po drugi strani pa zna odbiti tiste, ki pričakujete film z živahnim dogajanjem, hitrim tempom in klasično vsebinsko strukturo. Odločitev je vaša.