Cure (1997)

Rating: 9 out of 10.

Konec 90. let smo z modernimi klasikami kot sta The Ring in Ju-on bili priča vzponu enega najbolj markantnin in prepoznavnih podžanrov filmskih grozljivk; t.i. j-horror oz. japonske grozljivke, ki so gledalce hkrati očarale kot prestrašile s poglobljenimi zgodbami, nepozabno ikonografijo in specifičnim vzdušjem, ki so ga čezlužniki poskušali vrsto let neuspešno imitirati. Psihološka neo-noir grozljivka Cure v režiji Kiyoshija Kurosawe je s tega vidika predhodnica žanra, saj je izšla leto dni pred The Ring in izoblikovala določene elemente, ki jih je moč videti v kasnejših filmih, še posebej namerno enigmatično in zamotano pripoved, hitro menjavanje atmosfere in izvirna simbolika, ki se dotika naših najglobjih strahov. Film spremlja tokijskega policijskega detektiva Kenichija (veteran Koji Yakusho), ki raziskuje serijo bizarnih umorov, kjer imajo žrtve v vrat vrezano črko X, morilec, ki je vsakič nekdo drug, pa se svojega dejanja spominja, vendar pa mu niso jasni razlogi zanj. Bolj ko se Kenichi poglablja v primer, bolj mu postaja jasno, da je na delu nekaj zloveščega, še posebej, ko v njegovo preiskavo vstopi skrivnostni mladenič z izgubo spomina, ki pa naj bi bil povezan z morilci in žrtvami. Cure je film, ki ga bodo najbolj ceniti najbolj izbirčni oboževalci filmskih grozljivk, ki jim privlačne miselne uganke, skrivnostna kontrastna atmosfera in subtilni psihološki šoki predstavljajo izziv, ne pa frustracijo. Kurosawin film je s presunljivo natančnostjo, občudovanja vredno ambicioznostjo in obrtniško spretnostjo zgrajen labirint, ki nima namena gledalca voditi za roko, vendar ga ob nastopu odjavne špice poplača z drobtinami, ki ga vzpodbudijo k ponovnemu ogledu. Kurosawa se zaveda, da je privlačnost ugank vedno v podrobnostih, zato veliko časa nameni izpostavljanju elementov, ki so v drugih filmih vzeti kot nekaj samoumevnega, tokrat pa igrajo ključno vlogo, seveda pa ne smemo pozabiti še ne odlične igralske predstave in domiselno uporabo zvoka, ki postane nevidni pripovedovalec zgodbe. Cure je upravičeno klasika sodobnega japonskega filma.

The Pledge (2001)

Rating: 8 out of 10.

Švicarski pisec, dramatik in scenarist Friedrich Dürrenmatt je leta 1958 spisal svoje najbolj poznano delo, kriminalno novelo Prisega, ki sicer velja za cinično rekonstrukcijo klasičnih detektivskih romanov. Zgodba o upokojenem detektivu, ki obsedeno išče morilca male deklice in pri tem zapade v globoko eksistencialno krizo, je bila večkra preslikana tudi na velika platna, med drugim tudi v dolgo časa spregledani madžarski klasiki Twilight (1990) in The Pledge (2001), tretjem režijskem celovečercu igralca Seana Penna, kjer glavno vlogo odigra veteran Jack Nicholson. Zgodba Pennovega filma dokaj zvesto sledi noveli; Jerry Black (Nicholson) je policijski detektiv, ki le nekaj ur pred upokojitvijo sprejme preiskavo posilstva in umora deklice, hkrati pa njeni užaloščeni materi priseže, da bo našel morilca za vsako ceno. Policija sicer prejme osumljenca in iz njega izsili priznanje, toda Jerryjeva intuicija mu pravi, da je morilec še vedno na prostosti, kar ga vodi v uničujočo obsesijo. Pennov film spretno povzame ključne motive Dürrenmattove novele in se kot tak odmika od predvidljivega iskanja storilca, saj je fokus na realistični karekterni študiji človeka, ki se ne more izvleči iz lastnega brezna držanja obljube, katere vrednost je za mnoge že zdavnaj postala nična. The Pledge je temačen, atmosferičen in počasen psihološki neo-noir, ki svoje tematike obravnava na zrel in poglobljen način, z domiselnim obračanjem žanrskih klišejev pa večinoma uspe obdržati gledalčevo pozornost. Seveda pa je glavni adut filma njegova bogata igralska zasedba, kjer zasije predvsem Nicholson v eni od svojih najbolj umirjenih predstav doslej. Penn se znova izkaže kot kompetenten režiser, četudi ga lahko grajamo nekoliko prepočasno drugo polovico in slabo izkoriščeno preostalo igralsko zasedbo, kjer se Benicio del Toro, Helen Mirren, Patricia Clarkson, Mickey Rourke in Harry Dean Stanton pojavijo v filmu za zgolj nekaj sekund in kot taki ne pustijo globjega vtisa. Kljub temu je The Pledge premeten in odrasel kriminalni triler, ki ponudi veliko hrane za možgane.