The Devil’s Bath (2024)

Rating: 9 out of 10.

Filmi avstrijskega režijskega dueta Veronike Franz in Severina Fiale niso nikoli namenjeni razvedrilu; njune izrazito psihološko naravnane srhljivke se ne bojijo razkrivati najbolj temačnih plati človeške eksistence in ob tem gledalca spraviti v močno nelagodje in / ali globoko žalost. In če sodimo po slednjem, sta bila filma Goodnight Mommy in The Lodge zgolj generalki za pretresljivo zgodovinsko dramo The Devil’s Bath, ki jo lahko brez kančka dvoma označimo za najbolj žalosten in čustveno brutalen film omenjenih filmarjev, kar je še posebej izrazito zaradi dejstva, ker je zgodba povzeta po resničnih zgodovinskih poročilih o “epidemiji” ženskih ritualnih samomorov v srednji Evropi sredi 18. stoletja. Vzeti si življenje v globoko verskih skupnosti je tedaj veljalo za velik greh, zato so ženske, ki so bolehale za samomorilskimi mislimi, storile grozovit zločin (običajno je šlo za umor otroka), se predale oblastem, duhovniku priznale krivdo, da bi jih ta očistil grehov, nato pa prostovoljno privolile v javno usmrtitev. The Devil’s Bath to strašljivo dejstvo prikaže preko osebne zgodbe mlade Agnes (presunljiva igralska preobrazba Anje Plascgh), ki se polna upanja poroči z Wolfom, vendar kmalu po njuni poroki se začnejo kazati znaki resničnega zakonskega življenja; Wolfa bolj kot žena zanima delo, Agnes pa vsakdanjik greni zadirčna tašča, ki ji venomer podtika obtožbe, da ni dovolj sposobna za vlogo ženske v hiši. Vse hujše zahteve globoko verne skupnosti ter splošno nerazumevanje okolice za njene potrebe Anges pahnejo v verski ekstremizem ter popolni psihični kolaps. The Devil’s Bath sicer vključuje elemente grozljivke, vendar pa je v prvi vrsti čustveno izčrpajoča drama propada neprilagojene mlade ženske, ki ne najde skupnega jezika s svetom, kateremu pripada. Njen padec v brezno je prikazan z brutalno iskrenostjo, hkrati pa pospremljen z vsemi obveznimi aduti dvojca Franz – Fiala: fenomenalna temačna atmosfera, zastrašujoče dobra glasba ter počasen tempo, ki od gledalca zahteva veliko pozornosti. Z drugimi besedami; če pričakujete klasično filmsko grozljivko, boste najverjetneje razočarani, saj The Devil’s Bath ne išče preprostih načinov, da bi ugajal gledalcu. Gre za temačno in kruto karakterno dramo, ki prestraši bolj zaradi tega, ker je tako srhljivo blizu nase resničnosti.

Gladiator (1992)

Rating: 6.5 out of 10.

Gladiator je zgodba o najstniku Tommyju Rileyju (James Marshall v svoji prvi in dosedaj žal tudi zadnji glavni vlogi), ki se z globoko zadolženim očetom preseli iz ugledne soseske v revno četrt, kjer prevladujejo revščina, rasizem in revščina. V želji, da bi očeta odrešil dolgov in hkrati preživel, se mladenič znajde v svetu ilegalnih boksarskih spopadov, kjer se zelo hitro povzpne med zvezdnike v ringu, stvari pa se zapletejo, ko se mora Tommy na neki točki spopasti s svojim dobrim prijateljem (Cuba Gooding Jr.) in zadovoljiti pohlepne apetite karizmatičnega organizatorja spopadov (Brian Dennehy), ki mu je malo mar za varnost svojih “klientov” in ima v očeh zgolj dobiček. Gladiator je klasični filmski produkt 90. let, kjer stil prevladuje nad vsebino; film prepleta elemente športne akcije in socialne drame, četudi je slednje v filmu zgolj za vzorec in je praktično nepomembna; film namreč najbolj zasije znotraj ringa, kjer postreže z izredno prepričljivimi prizori boksarskih spopadov, ki so polni znoja in krvi, zavoljo spretne montaže in dramatične glasbe pa gledalec občuti težko vsakega udarca, ki prileti v smer likov. Enako prepričljive so tudi igralske predstave tako Marshalla kot Dennehyja (slednji se še posebej počuti doma, saj znova igra vlogo ciničnega hudobca), medtem ko je Gooding Jr. nekoliko v ozadju in posledično zaradi tega prijateljstvo med glavnima junakoma izpade precej generično in neraziskano, kar je precejšnja težava, saj to predstavlja osrednji konflikt druge polovice filma. Nasploh se zdi, da bi Gladiator lahko imel bolj razvito zgodbo in like, vendar pa je navkljub temu povsem vzdušna in kratkočasna akcijska drama, ki se močno zanaša na temačno atmosfero in prikaza brutalnosti ilegalnih boksarskih borb. Spodobno, četudi pozabljivo razvedrilo.