The Strangers: Chapter 1 (2024)

Rating: 6 out of 10.

The Stangers: Chapter 1 predstavlja prvi del nove trilogije v srhljivi franšizi The Strangers, ki se je začela leta 2008 z istoimenskim filmom Bryana Berentina, četudi med obema filmoma ni nobene vsebinske povezave. Berentinov film je bil preprost, vendar efekten moderni slasher, ki je bolj kot na poglobljeni in kompleksni zgodbi gradil na suspenzu in temačni atmosferi, kar mu je bilo mogoče šteti v plus; pomanjkanje motiva tria zamaskiranih morilcev, ki si izživljajo nad nemočnim mladim parom, bi lahko bil znak ustvarjalne lenobe, toda v primeru omenjenega filma to ni bilo moteče in je močno prispevalo k stopnjevanju napetosti. Na skoraj identičen način se tega loteva tudi The Strangers: Chapter 1, kjer je vajeti nepričakovano prevzel veteran akcijskega filma Renny Harlin; tokrat imamo znova opravka z mladim parom, ki se jima ob prihodu v manjše podeželsko mesto pokvari avtomobil, zato prenočita v koči sredi gozda, kjer ju tekom noči začnejo terorizirati trije zamaskirani psihopati. Tisti, ki boste od filma pričakovali nekakšno prezgodbo izvirnika ali pojasnitev izvora napadalcev, ki prežijo na svoje žrtve brez pravega razloga, vas čaka precejšnje razočaranje; v uvodni špici je pojasnjeno, da se v ZDA vsakih sedem sekund zgodi oborožen napad in da pričujoči film delno temelji na resničnih dogodkih (v prevodu pomeni, da je velika večina filma izmišljenega), to pa je tudi vse, kar film postori na ravni podajanja karkšnegakoli sporočila. Kar sledi, je precej rutinski slasher, ki zvesto posnema vse elemente Beretninovega filma, ne da bi dogajanju dodal karkoli izvirnega. Navkljub temu pa Harlinov film izpade kot všečna grozljivka za preganjanje dolgčasa, saj ima na svoji strani simpatična osrednja lika, še vedno izvrstno temačno atmosfero in nekaj sila posrečenih prizorov stopnjevanja suspenza. The Strangers: Chapter 1 je tako grozljivka, ki gledalcu ponudi točno tisto, kar pričakuje… in žal ničesar drugega.

Ostri vrh (2024)

Rating: 8 out of 10.

Druga svetovna vojna se v slovenskem prostoru marsikomu zdi že precej zlajana tematika, še posebej zato, ker je ta pogosto zlorabljena v namene ideološke propagande in večnega obračunavanja med slovenskimi “kavbojci in indijanci” oz. partizani in domobranci. Toda slovenski vojno-zgodovinski kratki film Ostri vrh v produkciji zasavskih neodvisnih filmarjev F.U.D Loke Studio dokazuje, da je to temačno obdobje še vedno polno zgodb, ki so po vseh teh letih ostale neraziskane in skoraj pozabljene. Ostri vrh iz naslova filma je kraj, kamor je le nekaj dni pred začetkom nemškega napada na Jugoslavija poslana skupina vojakov Kraljevine Jugoslavije z namenom obrambe severne meje. Kar se sprva začne kot rutinska naloga varovanja meje, se zelo hitro spremeni v boj za preživetje, nad celotnim dogajanjem pa visi grozeča senca prelomnih dogodkov, ki so za vedno spremenili slovensko zgodovino 20. stoletja. Žanr vojnega filma je v Sloveniji zelo skromno prisoten, med razlogi pa je pogosto omenjeno prepričanje, da za tovrstne filme potrebuješ ogromno denarja in celo vrsto logističnih zahtev, kar pa Ostri vrh nekoliko postavi na glavo. Gre namreč za film, ki dokaže, da lahko z že nekaj iznajdljivosti in entuziazma ustvariš ne zgolj zgodovinsko avtentičen in iskren, ampak tudi izredno gledljiv izdelek, ki navkljub temačnemu ozadju in tragični resnični zgodbi ohranja smisel za humor, hkrati pa subtilno izlušči motive poguma in požrtvovalnosti, ne da bi ob tem izpadel osladno ali pokroviteljsko. Velike zasluge za tako dober rezultat je moč pripisati dobri režiji, duhovitim dialogom in simpatičnim igralskim predstavam, četudi se film ne uspe docela izogniti pričakovanim pastem nizkoproračunskih izdelkov kot so tehnične napake (četudi nobena od njih ni usodna) in prenaglo sklenjena zgodba, ki bi se jo lahko brez težav razširilo na celovečerno dolžino. Ostri vrh je več kot spodoben vojni film, ki dokazuje, da obdobje druge svetovne vojne še vedno lahko služi kot vir številnih navdihujočih in ideološko neobremenjenih pripovedi.