Mračna psihološka grozljivka The Killing of a Sacred Deer je skupaj z Mother! izenačen kandidat za naziv najbolj čudaškega filma leta 2017. Razvpiti in samosvoj grški režiser Yorgos Lanthimos nam tokrat postreže z moderno interpretacijo Evripidove antične tragedije Ifigenija na Avlidi: ta spregovori o grškem poveljniku Agamemnomu, ki je žrtvoval lastno hčerko boginji Artemidi, da bi njegov vojski naklonila varno pot po morju. Lanthimos nam osrednji motiv žrtvovanja za višje “dobro” predstavi skozi skrivnostno zgodbo o srčnem kirurgu Stevenu, ki ima navidez popolno življenje, vendar mu tega za vedno spremeni mladenič po imenu Martin, sin enega od njegovih bivših pacientov, ki jih ni bil zmožen rešiti. Njun odnos, ki je sprva prijateljski, se kmalu spremeni v bistveno bolj zapletenega, ko Stevenova hčera in sin začneta umirati za nenavadno boleznijo, ki povzroči nenadomo ohromitev nog in krvavenje iz oči. Več o samem zapletu ne bi povedal, saj je The Killing of a Sacred Deer film, o katerem je dobro vedeti čim manj; gre za tragičen, hladen in čustveno skorajda hendikepiran izdelek, ki bo določene gledalce v enaki meri navdušil kot tudi razjezil. Odsotna igra, izrazito močan ton, veliko število neprijetnih scen, (pre)počasen tempo srhljiva glasba ter brutalen konec bodo marsikoga odvrnili od gledanja, vendar to ni kriva nikogar; ne gledalca, še manj pa filma. Lanthimosov film je zlovešči art eksperiment, ki uspe šokirati brez cenenosti in prestraši brez za žanr psiholoških grozljivk značilnih trikov. The Killing of a Sacred Deer ni film za vsakogar, je pa vsekakor izdelek, ki ostane v trajnem spominu.

Ocena

Predstavljajte si, da s svojo partnerjem živite v idilični podeželski hiši in vas nekega dne obišče popoln neznanec, kateremu sledijo še mnogi drugi popolni neznanci, dokler ti ne napolnijo hiše do zadnjega koitčka. Na tem neprijetnem občutku gradi napetost in strah najnovejši film Darrena Aranofskyja z naslovom Mother!, ki predstavlja režiserjevo vrnitev v žanrske vode psiholoških trilerjev tipa Pi in Black Swan. Sama zgodba je vsaj na prvi pogled dokaj preprosta; mož, uspešen pesnik (Javier Bardem) in njegova mlajša žena (Jennifer Lawrence) živita v podeželski hiši. On se spopada z ustvarjalno blokado, ona pa skrbi za prenovo hiše, vendar v njuno življenje kmalu vstopijo neznanci, ki moža omrežijo s svojo prisotnostjo in to do te mere, da jo povsem ignorira. Žena je tako prepuščena sama sebi in nemočno opazuje, kako se njena zasebnost začne počasi rušiti in jo ogrožati. Velja omeniti, da so mešana mnenja o filmu povsem razumljiva in celo upravičena, verjetno pa bo temu vedno tako. Mother! je unikaten izdelek z bogato simboliko, metaforično zastavljeno zgodbo in okrutnimi trenutki, ki po dinamiki in vizualni plati izgledajo kot da bi jih Aranofsky povzel iz najhujših nočnih mor. In če se film na samem začetku odvija kot psihološki triler o ogrožanju posameznikove zasebnosti in z zasukom, ko žena zanosi, spominja na strašljivo klasiko Rosemary’s Baby je film moč razumeti na več plasteh; morebiti gre za ekološko ozaveščen film, ki ponazori destruktiven in aroganten odnos človeštva do matere narave, morebiti gre za biblično zastavljeno zgodbo o ustvarjanju vesolja, morebiti pa za tragedijo o umetniku, ki je za navdih pripravljen žrtvovati vse, celo lastno muzo. In ta večplastnost, izvirna simbolika, kot struna napeto dogajanje, ter moreča atmosfera, ki prebuja občutke živčnosti in strahu naredijo izdelek vreden večkratnega ogleda, pa četudi – kot je bilo že nekajkrat omenjeno – ne bo dišal vsakomur. Seveda pa velja še omeniti presunljivo igro Lawrencove, ki z ravno pravšnjo mero ranljivosti, surovosti in zmedenosti poskrbi za najboljšo vlogo v svoji karieri. Mother! je film, ki gledalca ne pusti ravnodušnega.

Ocena