Kanadčanka Emma Higgins je bila doslej znan bolj po režiranju videospotov različnih indie rock skupin in delček tega sveta je našel pot tudi v njen celovečerni prvenec Sweetness, ki se loteva večno aktualnega vprašanja o naši glorifikaciji zvezdnikov in kako daleč skušamo kreniti, da bi zaščitili idealistično podobo, ki jo gojimo do njih. Film spremlja osamljeno in vase zaprto najstnico Rylee (izvrstna Kate Hallett v svoji prvi glavni vlogi), ki je velika oboževalka rock zvezdnika Paytona Adlerja (Herman Tommeraas), čeprav ta pod svojim imidžem trpečega poeta skriva zavoženega in neodgovornega odvisnika od mamil. Ko Rylee spozna pravi obraz svojega idola, jo te ne odvrne od nepremišljenega dejanja; prepričana, da ga lahko ozdravi odvisnosti, Paytona ugrabi in zapre v kletne prostore sosedove hiše, ki jo mora čuvati, tekom dni pa ugotovi, da je cena za njeno malikovanje disfunkcionalnega rockerja previsoka. Sweetness na vsebinski ravni morebiti ne odkriva tople vode; filmov na temo obsedenih oboževalcev, ki vzpostavijo nezdrav odnos do svojih idolov, je ogromno, pa vendar Higginsova v že znano formula vnaša več dramatičnosti, saj je tokrat “obsedenka” travmatizirana, šikanirana in depresivna najstnica, ki v malikovanju zvezdništva vidi edini izhod iz njenega dolgočasnega življenja. In četudi so njena dejanja v filmu vse bolj nasilna in sprevržena, uspe zgodba dostaviti dovolj grenkega realizma, ki ponudi tragičen vpogled v psiho razklane mlade duše, ujete med brutalnostjo vsakdana in krepitvijo “materinskega” odnosa do človeka, ki si njeno pozornost morebiti niti ne zasluži. Sweetness je tako film, ki že videno predstavi z dobršno mero temačnega suspenza in pretresljive emocionalnosti, temu pa je še dodan kanček dobrodošlega črnega humorja. Več kot obetaven prvenec kanadske filmarke, za katero bomo v prihodnje (upajmo) še slišali.
