Posebne filmske recenzije | RAZGLEDANO

Komaj dobro uro dolg televizijski film Leptirica iz leta 1973 se je v zgodovino sedme umetnosti zapisal ne zgolj kot prva jugoslovanska grozljivka, ampak tudi od ena velikih jugoslovanskih filmskih klasik nasploh. Film, posnet po povesti Milovana Glišića in delno navdihnjen po ljudski legendi o prvem srbskem vampirju Savi Savanoviću, gledalca popelje v odročno vasico Zarožje, kjer vzporedno potekata dve zgodbi; romantična drama med revnim Strahinjo in pastirko Radojko, ki ji strogi oče ne dopusti videvanja z ljubimcem ter krvava grozljivka o skrivnostni gozdni pošasti, ki ponoči preži na nedolžne veščane in za seboj pušča številna trupla. Glavna odlika filma Leptirica je v pristni atmosferi zakotnega balkanskega podeželja, ki v sebi čuva mnoge strašljive skrivnosti, te pa se v okviru pričujoče zgodbe razgaljajo zelo počasi (za naketere gledalce morebiti prepočasi) in zgolj na trenutke postreže s pristno grozo, posredovano preko srhljivih zvočnih učinkov ter potrpežljivega suspenza. Film prav tako zvesto sledi ljudskemu izročilu in daje vtis fantazijske pripovedke, začinjene z dozo značilnega balkanskega humorja in rahle teatralnosti v igri, ki bi prav tako znala koga zmotiti. Leptirica je tako kompetentno narejena in strašljiva folk grozljivka, ki sicer postreže z rahlo staromodno in klišejsko ljubezensko zgodbo, prav tako pa bi lahko rekli, da se je rahlo slabo “postarala”, vsaj če sodimo po preprosti karakterizaciji likov. Kultna balkanska strašljivka, ki strese še danes.

Hočeš ali nočeš, serijski morilci so in bodo vedno razburjali našo domišljijo in nič ni narobe s tem, če nas njihovi zapleteni umi fascinirajo. Nenazadnje je smiselno, da seciramo lik zloveščega klavca in s tem morebiti dobimo odgovore na to, kaj je sprožilo tisti ubijalski “klik” v njihovih možganih, ki jih je napeljal z izvedbi gnusnih zločinov. To morbidno radovednost gledalcem spretno izkoristi napet psihološki triler The Silence of The Lambs, ki je eden redkih bolj “ekstremnih” (vsaj za mainstreamovski hollywoodski izdelek) filmov z zasluženo oskarjevsko zmago v glavni kategoriji. Zgodba je znana; mlada in inteligentna agentka FBI Clarice Sterling (Jodie Foster) se požene v lov za sprevrženim serijskim morilcem Buffalom Billom (Ted Levine), ki svoje žrtve dobesedno olupi in iz njihovih kož izdeluje obleke. Agentka se po pomoč zateče k nekdanjemu psihiatru in krvoločnemu ljudožercu Hannibalu Lecterju (Anthony Hopkins), ki bi z izdelavo morilčevega psihološkega profila lahko pripomogel k njegovemu prijetju. Osrednji motiv filma je predvsem kontrast med hladno preračunljivostjo genialnega psihopata in zagnanostjo mlade agentke, ki mora v imenu višjih ciljev sprejeti njegovo osebno igro manipulacije, izsiljevanja in predvsem psihičnega sadizma. Zato ni niti malo presenetljivo, da najboljši del filma predstavljajo (sicer redki) prizori izmenjave dialogov med Starlingovo in Lecterjem, ki ustvarjajo prav posebno medsebojno kemijo, saj njun odnos ne pozna meje med zasebnim in službenim. Film prepriča z izredno tesnobnim ozračjem, odličnimi igralskimi predstavami (še posebej prefinjeno zlobnega Hopkinska s svojo skorajda nezemeljsko prezenco), vrhunskim tempom ter ravno pravšnjo dozo brutalnega nasilja in inteligentne psihološke uganke. The Silence of the Lambs je izredno napet, inteligenten, surov in enigmatični film, ki nas prepričljivo seznani s svetom serijskih morilcev in njihovih sprevrženih, četudi fascinantnih umov.