John And The Hole (2021)

John And The Hole Ending Explained

Rating: 7 out of 10.

Napol mladinska drama o odraščanju, napol psihološki triler John And The Hole je film, ki je ob premieru na slovitem festivalu Sundance sprožil sila mešane odzive javnosti; nekateri so v neprijetni, temačni in provokativni drami videli gledalčeve pozornosti vreden miselni odziv, spet druge pa je film ujezil zaradi svoje nedorečenosti in enigmatične pripovedne niti. Odzivi tako ene kot druge strani so vsekakor razumljivi, saj je John And The Hole film, ki ne sklepa kompromisov z gledalcem in ga prisili, da se podredi njegovemu načinu razgaljanja resničnosti, ki pa je včasih tako abstraktna in bizarna, da prej spominja na nočno moro kot pa vsakdanje življenje. Film v ospredje postavlja 12 – letnega naslovnega “junaka” Johna, ki odrašča v sicer urejeni družini, toda skozi drobne vinjete je razkrito, da ima fant sociopatske tendence in nobenega občutka za odgovornost. Iz nikoli docela pojasnjenih razlogov se John nekega dne odloči zadrogirati svoje starše in starejšo sestro ter jih zapreti v podzemni bunker, od te točke naprej pa fant vstopi v navidez brezskrbno življenje odraslih, kjer lahko uživa popolno svobodo, zapravlja denar, se baše s hamburgerji, igra video igre ter celo vozi avtomobil. Na nek ironičen način bi lahko rekli, da je pričujoči film temačna različica komedije Home Alone, le da tokrat otrok ni tarča neumnih vlomilcev, ampak kar samega sebe oz. svojih lastnih destruktivnih nagonov; John, ki ga s čudovito zadržanostjo odigra Charlie Shotwell, namreč venomer hodi po tanki meji med sociopatom in zmedenim najstnikom, ki ima globoko v sebi še vedno občutek za empatijo in razumevanje, da je to, kar počne, slabo. V to okrivno zgodbo pa je vnešena še subtilna kritika na račun privilegiranih družin in njihove splošne moralne degradacije ter nezmožnosti sprejemanja odgovornosti. Režiser Pascual Sisto in scenarist Nicolas Giacobono brezkompromisno vztrajata pri močni umetniški viziji, zaznamovani s prepričljivo temačno in morečo atmosfero, počasnim tempom, zadržano igro ter pogosto uporabo klasične glasbe. Privlačnost filma se skriva v uganki, ki jo ponuja, ravno tu pa se bodo gledalci razdelili na dva dela. Nekateri bodo cenili enigmatično naravo izdelka, spet druge pa bo ta močno zmotila in pripomba slednjih je več kot legitimna. Po domače povedano; John And The Hole je namerno zmeden in misteriozen film, ki se ne poglablja v motive za prikazana dejanja in od gledalca zahteva, da potegne lastne zaključke. Koliko motivacije za razrešitev uganke pa bo gledalec dejansko imel, pa je že drugo vprašanje.

The Big Lebowski (1999)

the-big-lebowski - Vague Visages

Rating: 9 out of 10.

Kaj bi storili, če vas nekega večera obiščeta dva plačana huligana, razdejata vaše stanovanje in v “zahvalo” urinirata na vašo preprogo? Točno to se zgodi glavnemu junaku kriminalne komedije The Big Lebowski; The Dude je ostareli hipi in brezposelni postopač, ki večino dneva preživi doma ali pa na kegljišču s svojima dobrima prijateljema, impulzivnim in neuravnovešenim Walterjem ter hipohonderskim Donniejem. Ker si deli priimek z vplivnim bogatašem Lebowski, zaradi katerega je tudi deležen neprijetnega obiska huliganov, zahteva povračilo stroškov za z urinom umazano preprogo, pri tem pa se zaplete v navidez preprosto predajo odkupnine za bogataševo ugrabljeno mlado ženo. Film, ki sta ga spisala in režirala brata Joel in Ethan Coen je predstavljal že njun drugi zaporedni zadetek v polno; po uspehu groteskne klasike Fargo sta se brata Coen s svojim naslednjim projektom lotila eksperimentiranja z žanrom noir kriminalk v stilu pulp romanov Raymonda Chandlerja in Jamesa M. Caina, temu pa sta dodala še zanju značilno dozo črnega humorja, ekscentričnih likov in pogosto absurdnih zapletov. The Big Lebowski za razliko od mojstrovine Fargo ne črpa humorja iz tega, da pogosto teatralne zaplete prikaže na smrtno resen način, ampak se film preprosto nikoli ne jemlje preveč resno, kar s seboj prinaša bolj lahkoten ton. To pa ne pomeni, da sta se brata Coen pomehkužila, saj so glavna odlika filma predvsem fenomenalne igralske predstave (velja izpostaviti nepozabna Jeffa Bridgesa in Johna Goodmana ki sta kot The Dude in Walter eden najbolj posrečenih tragikomičnih duetov), močan scenarij in predvsem za počit smešni dialogi, ki gledalca spravijo v huronski smeh brez zatekanja k straniščnim šalam, vulgarnostim ali pa nizanjem nadležnih popkulturnih referenc. The Big Lebowski je čudovita zmešnjava, napolnjena z ikoničnimi prizori (metanje svizca v kad, Walterjevo fantaziranje o svetu bolečine in spominih na vietnamsko vojno), široko galerijo odštekanih likov in nasploh pristnim surrealnim vzdušjem, ki nam ponuja vpogled v svet, kjer je prav vse mogoče. Klasika brez primere.