Black Bear (2020)

Review: A brilliant turn from Aubrey Plaza in 'Black Bear'

Rating: 7 out of 10.

Če obstaja filmska igralka, ki bi jo označili s pridevnikoma prikupno čudaška, potem je to vsekakor Aubrey Plaza. Njena večno odsotni pogled, ki izraža nenavadno, skoraj morbidno privlačnost ter ekscentrična poza jo delata unikatno in – žal ne najdem bolj primerne besede – eksotično, saj takšne igralke v Hollywoodu najdeš le s pomočjo mikroskopa. Zato se tudi zdi, da ji je vloga v surrealni feministični drami Black Bear še tako bolj pisana na kožo, četudi se bo večina gledalcev po ogledu najverjetneje zmedeno praskala po glavi in skušala odgovoriti na vprašanje, čemu je sploh bila priča. Vsebina pričujočega filma je razdeljena na dve medsebojno ločeni (kot tudi na bolj metafizični ravni povezani) zgodbi; v prvi spremljamo Plazo v vlogi filmske režiserke, ki prispe v podeželski vikend mladih zakoncev, da bi našla navdih za pisanje scenarija, medtem ko so v drugi isti trije junaki postavljeni v popolnoma drugačne vloge članov ekipe eksperimentalnega filma, ki je po vsebini precej podoben konfliktu, katerega spremljamo v prvem delu dejanskega filma Black Bear. Pričujoči miks črne komedije, romantične drame in avantgardnega filma je v prvi vrsti idealen poligon za razkazovanje Plazinih igralskih sposobnosti in če nič drugega, je film vreden ogleda že zaradi nje; Aubrey Plaza tokrat postreže s svojo najbolj zahtevno, emocionalno in tragično predstavo mlade ženske, ki je ujeta v nevarno mrežo ustvarjalne blokade, destruktivne avtorefleksije osebnih stisk ter širšega družbenega komentarja o stranpoteh feminizma ter nekonvencionalnih ureditev družbenih vlog. In slednje tudi predstavlja osrednji koncept, ki pomaga zgraditi strukturo tega neobičajnega, duhovitega kot tudi pretresljivega filma, ki bo pri večini gledalcev zbujal večzmedenosti kot jasnih odgovorov, kar pa ni nujno slaba novica. In četudi je film nekoliko predolg in s svojo strukturo večkrat daje občutek, kot da ni povsem razumljivo, kaj točno želi doseči, je Black Bear vreden ogleda že zgolj zaradi Plazinega nastopa, ki bo zaprl usta tudi največjim dvomljivcem v njene igralske sposobnosti.

Life Is Beatiful (1997)

Life Is Beautiful streaming: where to watch online?

Rating: 8.5 out of 10.

Vojna tragikomedija Life Is Beatiful, sicer življenjski projekt italijanskega komika in filmarja Roberta Benignija, se na papirju igra s precej tvegano oz. neokusno idejo, ki grozote holokavstva prikaže s pomočjo chaplinovske fizične komedije. Slednja je še posebej izrazita v prvem delu filma, ki se odvija v zadnjih mesecih pred izbruhom druge svetovne vojne; Guido (Benigni) je dobrosrčna neroda židovskega porekla, ki se na smrt zaljubi v učiteljico Doro, ta pa je že zaročena z arogantnim bogatašem. Navkljub temu se par odloči za skupno življenje in na Dorin poročni dan pobegne na konju (dobesedno) lepši prihodnosti naproti. Kot že rečeno, je prva polovica filma zamišljena kot nostalgični poklon ne zgolj lepotam Italije in predvsem mestu Rim, ampak tudi legendarnim komikom kot je že omenjeni Chaplin. Takšen pristop deluje predvsem zato, ker Benigni že od nekdaj slovi kot mojster teatralnosti in burleske, tokrat pa se v vlogo vživi z vso dušo in srcem. Toda pričujoči film ni zgolj komedija, ampak hkrati odlično odigrana, čustvena in ganljiva romantična drama, ki v drugi polovici pridobi precej temačno ozadje, ko z nastopom 2. svetovne vojne nemška vojska odpelje Guida in njegovo družino v koncentracijsko taborišče. Benigni na tej točki ubere nenavaden pristop do prikaza vojnih grozot; Guido svojemu sinu prikrije resnost situacije in bivanje v taborišču predstavi kot nekakšno družabno igro. Zdi se noro, da bi Benigni takšno grozljivo tematiko uporabil v namene zbijanja šal, toda Life Is Beatiful proti pričakovanjem deluje tudi v teh “spornih” trenutkih; da, Guidova prizadevanja, da bi svojemu sinu prikazal dogajanje v taborišču kot del velikanske igre, so predstavljena humorno, vendar nas film hkrati nikoli ne pozabi opozoriti na tragičnost situacije in s tem razgali pravo sporočilo filma; očetova determinacija, da svojemu sinu prihrani trpljenje in travme ki bi jih nosil s seboj do konca življenja. Holokavst tako ni uporabljen v namene zbijanja šal, ampak kot tragično ozadje zgodbe, ki dokazuje, da tudi v najbolj nečloveških trenutkih ljudje ne smemo izgubiti na tisto, kar nas ohranja žive; ljubezen. Zato je Life Is Beatiful predvsem poklon ljubezni.