Posebne filmske recenzije | RAZGLEDANO

Najstniško izobčenstvo in vampirizem sta motiva, ki ju ponavadi ne bi dajali skukpaj v isti predal, vendar pa ob bolj poglobljeni analizi pridemo do spoznanja, da sta bila drug za drugega preprosto ustvarjena. Četudi smo bili v preteklosti že priča vampirskim filmom z najstniki v glavnih vlogah (dober primer sta kultna klasika The Lost Boys in televizijska nadaljevanka Buffy, the Vampire Slayer), je vstop v 21. stoletje poskrbel za množično popularizacijo vampirizma med mlajšo publiko, še posebej s sago Twilight, ki pa niti približno ne predstavlja najboljšega, kar omenjeni podžanr vampirskih filmov ponuja. Ta čast pripada švedski romantični grozljivki Let the Right One In, posneti po istoimenskem romanu Johna Ajvida Lindqvista, ki je za film prispeval tudi scenarij. V melanholično skandinavsko okolje zaspanega stockholmskega predmestja v začetku 80. let zavita najstniška romanca predstavi nenavadno prijateljstvo med sramežljivim Oskarjem, ki je vsakodnevno tarča huliganov in njegovo skrivnostno sosedo Eli, ki se pojavi zunaj zgolj ponoči, medtem ko se čez dan zadržuje v svoji sobi, katere okna so prekrita s kartonom, da ne bi vanjo prodrla dnevna svetloba. Fant in dekle se zbližata ravno takrat, ko začnejo predmestje pretresati brutalni umori, tekom časa pa Oskar zgrožen ugotovi, da je Eli v resnici vampirka, ki potrebuje človeško kri za preživetje. Režiser Tomas Alfredson klasični zaplet o prepovedani ljubezni med človekom in vampirjem predstavi na domiseln način, saj fokus filma ni zgolj na sami romanci, ampak predvsem na iskrenem prikazu tragičnih posledic najstniške izobčenosti in soočanja s svojo drugačnostjo. In četudi film ne odmika pogleda stran od brutalnega nasilja in prelivanja krvi, je v svojem bistvu melanholična gledalska izkušnja, ki poskrbi za čudovito vizualno atmosfero, k še boljši dramatičnosti pa prispevajo čustvene igralske predstave, odlična glasba in zasanjan tempo, ki zgodbo večkrat ponese v vode morbidne pravljice. Let the Right One In je film, ki uspe gledalcu zlesti pod kožo in ga hkrati stresti kot tudi ganiti do solz.

Velikanski uspeh Fincherjeve kultne klasike Se7en je v drugi polovici 90. let rodil invazijo enigmatičnih psiholoških trilerjev, ki so se spogledovali z mračno estetiko noir filmov in srhljivk z okultnim ozadjem. Mednje spada tudi nadnaravni triler Fallen, ki je ob izidu leta 1998 finančno pogorel in naletel na mešane kritiške odzive, vendar je tekom časa pridobil na veljavi in dandanes drži status krivično spregledanega kulta. V filmu spremljamo policijskega detektiva Johna Hobbsa (odlični Denzel Washington), ki je priča usmrtitvi sprevrženega serijskega morilca Edgarja Reesa, kmalu po njegovi smrti pa začnejo mesto pretresati brutalni ritualni umori, ki so las podobni tistim, katere je izvrševal Reese. Fallen je film, ki prepleta elemente klasičnega kriminalnega trilerja in biblične drame z ogromno poudarka na krščanski simboliki, ne da bi ob tem film zapadel v religiozno moraliziranje ali propagadno. Glavni namen pričujočega filma je zabavati gledalca in s tega vidika je več kot uspešen; odlična, pa četudi nekoliko neizkoriščena zvezdniška igralska zasedba (poleg Washingtona nastopajo še John Goodman, Donald Sutherland, James Gandolfini in Elias Koteas), dober suspenz, prepričljiva temačna atmosfera, ki izvrstno povzame tesnobnost urbanega okolja (seveda se ne more kosati z mojstrstvom Fincherja) in domiselna uporaba zvoka kot elementa strašenja filmu koristijo, da drži gledalca v napetosti vse do zadnje minute, zgodba pa je ravno dovolj preprosta kot tudi kompleksna, da ji ni težko slediti. Okvirni zaplet, ki je razkrit nekje na polovici filma, se bo morebiti komu zdel absurden in glede na ves potencial, ki ga zgodba do tiste točke ponuja, nekoliko izniči privlačno skrivnostnost, film pa bi si prav tako privoščil nekoliko zgoščen tempo, še posebej v zadnji tretjini, ki je nekoliko razvlečena. Fallen je daleč od popolnega filma, vendar pa je njegov sedanji status kulta upravičen, saj predstavlja čisto spodoben obrok za filmske gurmane.