Režiser Alex Garland je s svojim celovečernim debijem Ex Machina zgovorno dokazal, da ga znotraj žanra znanstvene fantastike zanimajo nekonvencionalni prijemi na vseh možnih ravneh; od vsebine, pripovednega toka in dovršene vizualne podobe, ki skuša gledalcu pričarati nekaj več od klasičnega filma, recimo temu izkušnjo. Z najnovejšim filmom Annihilation Garland pridno nadaljuje svoje poslanstvo in znova postreže s kompleksno zgodbo o biologinji (odlična Natalie Portman), ki se s skupino ženskih znanstvenih odpravi na nevarno misijo v območje nezemeljskega izvora, kjer so zakoni narave postavljeni na glavo, prav tako pa je na preizkušnjo postavljena njihova psiha. Pričujoči film ni namenjen tistim, ki od žanra znanstvene fantastike pričakujejo z akcijo in hitrim tempom nabito zabavo, ampak predvsem sladokuscem, katerim moč vizualne podobe pomeni več kot pogosti dialogi in dolga razlaganja vsebine. Garland se močno zgleduje po mojstrovinah 2001: A Space Odyssey in Stalker, kar je v današnjem času zelo dobrodošla, pa četudi tvegana poteza. Resda so ti vplivi včasih malce preveč očitni in s tem film nekoliko izgubi na izvirnosti, vendar gre za minorno napako. Ne bom se pretvarjal, da popolnoma razumem poanto vsebine, vendar pa je čar filma Annihilation v tem, da gledalca navkljub zmedeni naraciji prepriča in motivira z izpiljeno vizualno podobo, odlično igralsko zasedbo in odštekanimi idejami. Če povem drugače; tole je film, ki ga je treba videti večkrat, da bo našel pot do vašega srca.

Ocena 4

Po zmagoslavju s filmom The Dark Knight in med pripravami na sklepno poglavje v Batmanovi trilogiji si je Christopher Nolan vzel čas za realizacijo svojega najbolj ambicioznega filma, katerega je vneto razvijal skoraj deset let. Epski nadrealni triler Inception je plod Nolanove fascinacije nad močjo podzavesti v povezavi z zunanjo resničnostjo, kako prva deluje na človeka, hkrati pa se dotakne tudi nevarnosti, ko se posameznik nehote zapre v sanjski svet, v resničnost, ki je pogodu njegovim predstavam in idealom. Takšen je glavni junak filma Dom Cobb (Leonardo DiCaprio), nekakšen mentalni  heker, ki ima sposobnost vdora v človekovo podzavest in kraje njenih najbolj intimnih skrivnosti, zaradi tega pa si nakoplje cel kup sovražnikov, edino odrešitev pa mu predstavlja sprejem verjetno najbolj tveganega posla v svoji karieri; implementacije umetno ustvarjenega spomina v podzavest, kar je definicija “popolnega” zločina. Film s sapo jemajočo vizualno podobo in domiselnostjo temelji na strukturiranju sanjskega sveta kot večnadstropne hiše, kjer posamezna etaža predstavlja določeno plast podzavesti, preskoki med njimi pa posameznika pahnejo v stanje, ko vse težje razlikuje med tem, kar je resnično in sanjami. Slednje tudi predstavlja osrednji konflikt tega izredno napetega, inteligentnega, odlično odigranega in ganljivega ZF trilerja, ki ob vsem razlaganju delovanja sanjskega sveta, atraktivnih akcijskih prizorih in nepredvidljivih zapletih ne pozabi na srce in spregovori o posameznikovi želji, da bi svoje idealne sanje prilagodil resničnosti oz. da bi ta postala “sanjska”. Nolan vse to zapakira v mojstrovino, ki daje gledalcu dovolj motivacije, da se prebije čez zapleteno zgodbo in odpre vrata novih svetov, za katere pred tem ni vedel, da sploh obstajajo. Inception je vratolomna, ambiciozna in epska, vendar v svojem bistvu izredno čustvena klasika žanra.