Cool Runnings (1993)

Rating: 7 out of 10.

Namen filmov, ki spregovorijo o zakulisju športnega dogajanja, je v prvi vrsti poudarjanje znanega pravila o pomembnosti sodelovanja, ne zmage. Drugače povedano; tisto, kar najbolj šteje, sta športni duh in žilavost, ki uspeta premagati še tako težavne ovire. Na to vižo se močno naslanja športna komedija Cool Runnings, ki se naslanja na resnično zgodbo o udeležbi prve jamajške bob ekipe na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Film na komičen in čustven način prikaže notranje in zunanje boje štirih jamajških športnikov, ki skušajo svojim tekmecem, zavoženemu trenerju in predvsem samemu sebi dokazati, da je tisto, kar bi v športni areni moralo šteti vztrajnost, vera v lastne sposobnosti ter trdo delo. Tisti, ki vsaj bežno poznate resnično zgodbo, boste hitro ugotovili, da film Cool Runnings nima prav veliko povezave z njo; v resnični ekipi tako ni bilo nobenega Sanke, ki je poljubljal jajca za srečo in se navajal na zimo tako, da je več ur preždel v zmrzovalniku, prav tako pa ekipa ni zbirala denar za olimpijado preko klošarjenja po ulicah, prisotnost jamajških športnikov pa je v Calgaryju zbudila bistveno več odoboravanja kot pa šikaniranja. S tega sledi sklep, da je Cool Runnings z vidika športne biografije obupno netočen, vendar pa je navkljub temu eden najbolj ganljivih, toplih in zabavnih filmov 90. let, ki nas znova spomni, kako smo lahko bili srečni, da nas je – sicer za kratek čas – zabaval nepozabni John Candy (tokrat v vlogi trenerja ekipe), ki se tokrat predstavi z enako mero duhovitosti kot tudi čustvenosti. Nasploh pa je Cool Runnings film, ki je preveč očarljiv in dobronameren, da bi nas motile njegove netočnosti; odlične igralske predstave, topel humor in eden najbolj čustvenih epilogov v zgodovini filma uspejo zbuditi gledalčevo pozornost in ga držati ob sebi vse do najave odjavne špice. Športna komedija o športnem duhu.

American History X (1999)

Rating: 10 out of 10.

Filmi, ki se dotikajo rasne nestrpnosti ali pa ozadja nastajanja in delovanja neonacističnih skupin, se žal prepogosto zatekajo k osladni politični korektnosti, površinski karakterizaciji likov ter ponostavljenem razumevanju kompleksne problematike. Eden redkih filmov, ki se bolj drzno in provokativno spusti v srce teme obravnavane problematike, je drama American History X režiserja Tonyja Kayja; v njej spremljamo moralno preobrazbo nekdanjega obritoglavca Dereka (Edward Norton v svoji življenjski vlogi), ki se po treh letih prestajanja zaporne kazni zaradi umora temnopoltega vlomilca vrne na svobodo ter poskuša rešiti ne zgolj sebe, ampak tudi mlajšega brata Dannyja, ki je v času njegove odsotnosti postal član Derekove nekdanje neonacistične tolpe. Film se sočasno odvija v dveh obdobjih glavnega junaka; črno-beli segmenti ga prikazujejo kot nasilnega obritoglavca, medtem ko barvni spremljajo njegovo vrnitev iz zapora ter prizadevanja, da svojemu preteklemu življenju obrne hrbet. American History X je moderna filmska mojstrovina in to na prav vseh ravneh; ne samo, da gre za odlično odigran, spretno spisan in briljantno zrežiran filma, ampak tudi za izredno poučno in boleče realistično dramo, ki gledalcu ponuja neolepšan, politično nekorekten in informativen vpogled v občutljivo problematiko rasizma in prikaza težavnega odraščanja mladih ljudi, ki se v želji po boljšem življenju začnejo identificirati s politiko sovraštva in nasilja. A tisto, kar pričujoči film dela še bolj posebnega, je njegov nenavaden pristop do razgaljanja glavnega junaka; Kaye uspe graditi enako sočuten kot tudi kritičen portret neonacista, ki ni zgolj enodimenzionalni zlobnež in primitivec, temveč globoko v sebi izredno inteligenten in razgledan mladenič, ki pa išče odgovore na napačnih mestih. American History X pa si celo drzne ošvrkniti luknje v sistemu migrantske politike in se kritično opredeliti do manjšin, ki niso pripravljene sprejeti pravila asimilacije v novo okolje, kar povzroča še več konfliktov v družbi. Z drugimi besedami; težko boste našli bolj poučno, večplastno in poglobljeno filmsko študijo o vzrokih za rojstvo nasilja in sovraštva v moderni družbi.