Odrešitev za začetnike (2024)

Rating: 8 out of 10.

Tretji celovečerec ene od najbolj prepoznavnih slovenskih filmark Sonje Prosenc, ne izgublja časa z vzpostavljanjem osrednjega konflikta, ki to v resnici sploh ni; tričlanska družina s pokvarjenim starim avtomobilom stoji ob cesti in čaka, da ji bo kdo ustavil, vendar pa se vsak zgolj brezbrižno pelje mimo. Med slednjimi je tudi premožna družina Kralj, ki jo sestavljajo z izletom v vesolje obsedeni falirani pisatelj Aleksander (Marko Mandić), njegova hladna žena Olivija (Katarina Stegnar), njuna jezikava hčerka Agata (Mila Bezjak) in Julien (Aliocha Schneider), Aleksandrov sin iz prejšnje zveze. Gledalec bi pričakoval, da se bo na tem mestu film posvečal ubogi družini, ki je obtičala ob cesti, vendar pa Prosenčeva fokus usmeri ravno na Kraljeve, na privilegirano družinsko celico, ki se je odločila za izolirano življenje v stekleni hiši sredi gozda, katere monotono življenje prekine ravno Julienov prihod, ob katerem se razgalijo skrhane družinske vezi in priložnosti za njihovo morebitno čustveno odrešitev. Če primerjamo Odrešitev za začetnike z režiserkinima prejšnjima filmoma (in serijo Trigrad), je ta gledalcu bolj dostopen in duhovit, kar pa ne pomeni, da se je Prosenčeva odpovedala zanjo značilnemu počasnemu tempu, močni prisotnosti simbolizma, skopim dialogom in izpiljeni vizualni podobi, ki znova prevzame vlogo pripovedovalca. Slednje pade na plodna tla še posebej po zaslugi odličnih Mandića in Stegnarjeva, ki sta že v preteklosti dokazala kot močno ekspresivna igralca, ki lahko izražata čustva tudi brez besed, simpatično duhovita je tudi mlada Bezjakova, medtem ko je zgolj Schneiderjev lik nekoliko enodimenzionalen in nezanimiv. Pri pričujočem filmu je najbolj osvežujoče to, kako se ta samozavestno in drzno sooči z izzivom prikaza bolj empatičnega potreta premožnih arogantnežev, ne da bi pri tem žrtvovala satirično ostrino. Filmu sicer dela nekaj preglavic občasna razvlečenost, ki je še posebej izrazita v zadnji tretjini, vendar pa se je z Odrešitvijo za začetnike Prosenčeva znova utrdila status ene najboljših filmark na Slovenskem.

Little Bites (2024)

Rating: 6 out of 10.

Michael David Cummings, bolj poznan po vzdevku Spider One in kot frontman rock skupine Powerman 5000, je leta 2022 debitiral s celovečernim prvencem, psihadelično srhljivko Allegoria in navkljub začetniškim napakam postregel s povsem spodobnim in gledljivim žanrskim izdelkom. Njegov najnovejši celovečerec, prav tako grozljivka Little Bites, je nekoliko bolj ambiciozen in eksperimentalen, hkrati pa tudi minimalističen, saj je dogajanje omejeno na eno samo lokacijo in z zgolj peščico likov. Osrednji je vdova Mindy, ki za zidovi svoje osamljene hiše čuva grozljivo skrivnost, pred katero želi obvarovati hčerko Amy; v kletnih prostorih živi demon po imenu Agyar, ki se hrani s koščki njenega telesa. Mindy, ki zaradi varnosti pošlje hčerko k svoji zadirčni mami, ima poleg demona opravka s socialno službo, ki ji diha za ovratnik, hkrati pa se iz dneva v dan slabša njeno psihično in fizično zdravje. Little Bites je strukturiran kot intimna družinska srhljivka, ki tematizira moč materinske ljubezni in ceno njene goreče požrtvovalnosti, kar je vsekakor zanimiva tema, vendar pa ji je Spider One kos zgolj napol. Zgodbo pokonci drži ekspresivna igra Krsy Fox, ki uspe izraziti Mindyjino ranljivost kot tudi determinacijo, da obvaruje hčerko pred zlom, v večini prizorov pa jo spremljamo kako se kot prikazen sprehaja po prazni hiši in film zgolj s tem preprostim korakom ustvari odlično turobno in klavstrofobično atmosfero, zaradi katere je dogajanje toliko bolj vzdušno. Škoda le, da ima film nemalo napak, zaradi katerih obtiči v povprečju; od močne razvlečenosti (film bi bil brez težav vsaj pol ure krajši), pomanjkanja bolj poglobljenega konflikta pa vse do zatekanja k ponavljajočim pripovednim vzorcem, ne da bi bila zgodba deležna zadovoljivega epiloga. Navkljub opisanim težavam je Little Bites zanimiv žanrski eksperiment, primeren za bolj zahtevne oboževalce grozljivk.